Bitka pri Adrianoplu (378)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Bitka pri Adrianoplu, tudi bitka pri Odrinu, 9. avgusta 378 je bil vojaški spopad med armado Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valensa in gotskimi uporniki, večinoma Tervingi in Grevtungi, negotskimi Alani in drugimi lokalnimi plemeni, ki jih je vodil Frigitern.
Bitka pri Adrianoplu (378) | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del gotske vojne (376–382) | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Vzhodno rimsko cesarstvo | Goti | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
† cesar Valens |
Fritigern Alatej Safraks | ||||||
Moč | |||||||
15-20.000[1] ali 25-30.000[2] |
12-15.000[3] ali 20-25.000[4] | ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
10-15.000[5] ali 20.000[6] (približno dve tretjini rimske armade)[7] | ni znano |
Bitka je potekala v rimski provinci Trakiji 13 km severno od Odrina, sedanje Edirne v evropskem delu Turčije blizu turške meje z Grčijo in Bolgarijo. Končala se je s prepričljivo zmago Gotov.[8][9]
Na bitko, ki je bila del gotske vojne (376-382), se pogosto gleda kot na začetek končnega propada zahodnega dela Rimskega cesarstva v 5. stoletju, čeprav se je dejansko bíla med Goti in vojsko vzhodnega dela Rimskega cesarstva, ki je preživelo gotske vpade in se razvilo v Bizantinsko cesarstvo.[10]