Biblioteca Marciana
javna knjižnica v Benetkah v Italiji / From Wikipedia, the free encyclopedia
Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji. Je ena najzgodnejših ohranjenih javnih knjižnic in arhiv rokopisov v Italiji in hrani eno najpomembnejših svetovnih zbirk klasičnih besedil. Ime je dobila po evangelistu svetem Marku, zavetniku mesta.
Ustanovitev | 1468 |
---|---|
Lokacija | Trg sv. Marka Benetke, Italija |
Koordinate | 45.2600°N 12.2021°E / 45.2600; 12.2021 |
Tip | javna knjižnica |
Zbirke | Klasika in beneška zgodovina |
Velikost zbirke | 13.117 rokopisov 2887 inkunabul |
Arhitekt | Jacopo Sansovino |
Knjižnica je bila ustanovljena leta 1468, ko je humanistični učenjak kardinal Ivan Bessarion, škof Tusculuma in naslovni latinski patriarh v Konstantinoplu, podaril svojo zbirko grških in latinskih rokopisov Beneški republiki z določitvijo, da se ustanovi knjižnica javnega značaja. Zbirka je bila rezultat Bessarionovih vztrajnih prizadevanj, da bi našel redke rokopise po vsej Grčiji in Italiji ter jih nato pridobil ali kopiral kot sredstvo za ohranjanje spisov klasičnih grških avtorjev in literature Bizanca po padcu Konstantinopla leta 1453. Njegova izbira Benetk je bila predvsem posledica velike skupnosti grških beguncev v mestu in njegovih zgodovinskih vezi z Bizantinskim cesarstvom. Beneška vlada je bila počasna v desetletjih razprav in neodločnosti, zaradi vrste vojaških spopadov v poznem 15. in začetku 16. stoletja in posledičnega ozračja politične negotovosti, vendar je spoštovala svojo zavezo, da bodo rokopise primerno shranili. Knjižnica je bila končno zgrajena v obdobju okrevanja kot del obsežnega programa urbane prenove, katerega cilj je poveličevati republiko skozi arhitekturo in potrditi njen mednarodni ugled kot središče modrosti in učenja.
Prvotna knjižnica stoji na trgu svetega Marka, nekdanjem vladnem središču Benetk, z dolgo fasado, ki gleda na Doževo palačo. Zgrajena med letoma 1537 in 1588, velja za mojstrovino arhitekta Jacopa Sansovina in za ključno delo v beneški renesančni arhitekturi.[1][2] Renesančni arhitekt Andrea Palladio jo je opisal kot »morda najbogatejšo in najbolj okrašeno stavbo, kar jih obstaja od antičnih časov do danes« (il più ricco ed ornato edificio che forse sia stato da gli Antichi in qua).[3] Umetnostni zgodovinar Jacob Burckhardt jo je označil za »najveličastnejšo posvetno italijansko stavbo« (das prächtigste profane Gebäude Italiens) [4] in Frederick Hartt jo je označil za »eno najbolj zadovoljivih struktur v italijanski arhitekturni zgodovini«. Knjižnica je pomembna tudi za umetnost, saj hrani številna dela velikih slikarjev Benetk iz 16. stoletja, zaradi česar je izčrpen spomenik beneškemu manierizmu.[5]
Danes se stavba običajno imenuje Libreria sansoviniana in je večinoma muzej. Od leta 1904 so pisarne knjižnice, čitalnice in večina zbirke nastanjeni v sosednji Zecci, nekdanji kovnici Beneške republike. Knjižnica je zdaj uradno znana kot Biblioteca nazionale Marciana. Je edina uradna institucija, ki jo je ustanovila beneška republikanska vlada, ki je preživela in še naprej deluje.[6]