Berengar I.
From Wikipedia, the free encyclopedia
Berengar I. (latinsko Berengarius, Perngarius, italijansko Berengario) je bil od leta 887 kralj Italije, * okoli 845, † 7. april 924.[1]
Berengar Furlanski | |
---|---|
Cesar Rimljanov | |
Cesar Svetega rimskega cesarstva v Kraljevini Italiji | |
Vladanje | 915–924 |
Kronanje | december 915, Rim |
Predhodnik | Ludvik Slepi |
Naslednik | Oton I. Veliki |
Rojstvo | okoli 845 Čedad, Srednje Frankovska |
Smrt | 7. april 924 Verona, Kraljevina Italija |
Zakonec | Bertila Spoletska Ana Provansalska |
Potomci | Berta, opatinja samostana sv. Julije v Brescii Gizela, grofica Ivrejska |
Rodbina | Unročingi |
Oče | Eberhard Furlanski |
Mati | Gizela, hčerka Ludvika Pobožnega |
Od leta 915 do svoje smrti je bil tudi cesar Svetega rimskega cesarstva. Znan je kot Berengar Furlanski, ker je od leta 874 do najmanj 890 vladal v Furlanski marki. Po letu 896 je izgubil oblast v regiji.[2]
Berengar je postal eden najvplivnejših laikov v cesarstvu Karla Debelega in bil po njegovi odstavitvi novembra 887 izvoljen na njegovo mesto v Italiji. V njegovi dolgi 36-letni vladavini je na italijanski prestol poskušalo priti nič manj kot sedem drugih kandidatov. Njegovo vladavino se običajno označuje kot težavno zaradi številnih tekmecev za prestol in vdora madžarskih roparskih plemen v zahodno Evropo. Njegovi smrti je sledilo cesarsko medvladje, ki je trajalo 38 let, dokler ni bil za cesarja okronan Oton I. leta 962.