Andrej II. Ogrski
From Wikipedia, the free encyclopedia
Andrej II. Ogrski (madžarsko II. András, hrvaško Andrija II., slovaško Ondrej II., ukrajinsko Андрій II) je bil ogrski in hrvaško-dalmatinski kralj iz dinastije Arpadovičev, ki je vladal od leta 1205 do 1235,[4] * okoli 1177, † 12. september 1235.
Podatki na hitro Kralj Ogrske in Hrvaške, Vladanje ...
Andrej II. Arpad | |
---|---|
Kralj Ogrske in Hrvaške | |
Vladanje | 1205–1235 |
Kronanje | 29. maj 1205 |
Predhodnik | Ladislav III. |
Naslednik | Béla IV. |
Knez Haliča | |
Vladanje | 1188–1189 ali 1190 1208 ali 1209–1210 |
Predhodnik |
|
Naslednik |
|
Rojstvo | 1175[1][2][…], 1176[3] ali 1177[3] neznano |
Smrt | 26. oktober 1235 Budim |
Pokop | Opatija Igriș |
Zakonec |
|
Potomci |
|
Dinastija | Arpadoviči |
Oče | Béla III. Ogrski |
Mati | Agneza Antioška |
Religija | katoliška |
Zapri
Pred prihodom na prestol je bil v letih 1197-1203 herceg (kraljev namestnik) v Hrvaški in Dalmaciji. Znan je kot pobudnik pete križarske vojne (1217) in podpisnik Zlate bule (1222), ki je omejila oblast ogrskih kraljev.[5]