Anapurna
From Wikipedia, the free encyclopedia
Anapurna (sanskrt, nepalščina, Newar: न्नपूर्णा) je masiv v Himalaji v severno-centralnem Nepalu, ki vključuje enega od vrhov nad 8000 metrov, trinajst vrhov nad 7000 metrov in šestnajst več kot 6000 metrov[3]. Masiv je dolg 55 kilometrov, omejen pa je s sotesko Kali Gandaki na zahodu, reko Marshyangdi na severu in vzhodu ter dolino Pokhara na jugu. Na zahodnem koncu masiv obdaja visoka kotlina, imenovana Anapurnino svetišče. Anapurna I je deseta najvišja gora na svetu z 8091 metri nadmorske višine, leta 1950 pa je Maurice Herzog vodil francosko odpravo na njen vrh, tako da je bil prvi osemtisočak, na katerega so se povzpeli.
Masiv Anapurna | |
---|---|
Najvišja točka | |
Nadm. višina | 8091 m |
Prominenca | 2984 m [1][2] Ranked 100th |
Izolacija | 34 km |
Matični vrh | Čo Oju |
Koordinate | 28°35′46″N, 83°49′13″E |
Geografija | |
Lega | Gandaki Zone, Nepal |
Gorovje | Himalaja |
Pristopi | |
Prvi pristop | 3. junij 1950 Maurice Herzog in Louis Lachenal (prvi zimski vzpon 3. februar 1987 Jerzy Kukuczka in Artur Hajzer) |
Najlažji pristop | severozahodna stran |
Celoten masiv in okoliško območje sta zaščitena na območju 7629 kvadratnih kilometrov kot Narodni park Anapurna, prvega in največjega zaščitenega območja v Nepalu. Zaščiteno območje Anapurna je dom številnih svetovno znanih pohodov, vključno z Annapurnim svetiščem in krožno potjo okoli Anapurn.
Zgodovinsko gledano so vrhovi Anapurne med najnevarnejšimi gorami na svetu, čeprav v novejši zgodovini uporabljajo samo številke od leta 1990 in pozneje, Kangčendzenga ima višjo stopnjo smrtnosti[4]. Do marca 2012 je bilo 191 vzponov na vrh Anapurne I in 61 smrtnih žrtev na gori. To razmerje smrtnosti (32%) je najvišje od vseh osemtisočakov. Še posebej velja, da nekateri vzpon po južni steni obravnavajo kot najtežji vzpon. V mesecu oktobru 2014 je bilo najmanj 30 ljudi ubitih zaradi snežnih viharjev in snežnih plazov na in okoli Anapurne, v najhujši nesreči v Nepalu.