Aleksander I. Ruski
From Wikipedia, the free encyclopedia
Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович) , ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog.
Aleksander I. | |||||
---|---|---|---|---|---|
Car Rusije | |||||
Vladanje | 23. marec 1801 - 1. december 1825 | ||||
Kronanje | 15. september 1801 | ||||
Predhodnik | Pavel I. | ||||
Naslednik | Nikolaj I. | ||||
Rojstvo | 12. (23.) december 1777[1][2] Sankt Peterburg[1][2] | ||||
Smrt | 19. november (1. december) 1825[1][2] (47 let) Taganrog[1][2] | ||||
Pokop | 13. marec 1826 Petropavlovska stolnica | ||||
Zakonec | Elizabeta Aleksejevna (Luiza Badenska) | ||||
Potomci več... | Nikolaj Lukaš ((nezakonski) | ||||
| |||||
Rodbina | Holstein-Gottorp-Romanov | ||||
Oče | Pavel I. Ruski | ||||
Mati | Marija Fjodorovna (Zofija Doroteja Württemberška) | ||||
Religija | pravoslavna |
Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825. Vzgojen v duhu francoskega razsvetljenstva je vzpodbudil razvoj javnega šolstva in reformiral državno upravo. Zavedal se je, da je glavni razlog ruske zaostalosti tlačanstvo, a ni imel dovolj moči in trdnosti, po drugi strani pa preveč nasprotnikov, da bi tlačanstvo mogel, smel in nazadnje tudi hotel odpraviti. Veliko energije je pobralo njemu in takratni Rusiji bojevanje z Napoleonom. Po zmagi nad njim je postal glavni arbiter evropske politike in vodilna osebnost dunajskega kongresa. Ves čas ga je bremenil razkorak med njegovimi idejami in rusko stvarnostjo, tako da je nazadnje zapadel v malodušje in misticizem.