Akvatinta
From Wikipedia, the free encyclopedia
Akvatinta je tehnika globokega tiska, različica jedkanja, ki ustvarja področja tona in ne črt. Iz tega razloga se večinoma uporablja skupaj z jedkanjem, da daje tako črte kot senčen ton.[1] V preteklosti so jo uporabljali tudi za barvno tiskanje, tako z tiskanjem na več plošč v različnih barvah, kot tudi z izdelavo enobarvnih odtisov, ki so bili nato ročno obarvani z akvarelom.
V redni uporabi je bila od poznega 18. stoletja, najpogosteje pa je bila uporabljena med približno 1770 in 1830, ko je bila uporabljen tako za umetniške grafike kot okrasne. Po približno 1830 je izgubila boj z litografijo in drugimi tehnikami.[2] Od takrat jo umetniki občasno oživljajo.[3] Akvatinta plošča se razmeroma hitro obrabi in jo je lažje predelati kot druge globoke plošče. Številne Goyeve plošče so bile prepogosto ponatisnjene posthumno, kar je dalo zelo slabe odtise.[4]
Med najbolj znanimi grafikami, ki uporabljajo tehniko akvatinte, so glavne serije Goye, številne Ptice Amerike Johna Jamesa Audubona (z ročno dodano barvo) in grafike Mary Cassatt, barvno natisnjene na več krožnikih.