Đại Việt
From Wikipedia, the free encyclopedia
Đại Việt (大越, dobesedno Veliki Việt, pogosto znan kot Annam (vietnamsko An Nam, Chữ Hán: 安南)), je bila monarhija v jugovzhodni Aziji od 10. stoletja do začetka 19. stoletja v regiji današnjega Hanoja v severnem Vietnamu. Njeno prvotno ime Đại Cồ Việt je leta 968 določil vietnamski vladar Đinh Bộ Lĩnh, potem ko je končal anarhijo 12 vojskovodij, obveljalo pa je do začetka vladavine Lý Thánh Tônga (vladal 1054–1072), tretjega cesarja iz dinastije Lý. Đại Việt je trajal do vladavine Gia Longa (vladal 1802–1820), prvega cesarja iz dinastije Nguyễn, ko je bilo ime spremenjeno v Việt Nam.[6]
Đại Cồ Việt (968–1054) Đại Việt (1054–1804) Đại Cồ Việt Quốc (大瞿越國) Đại Việt Quốc (大越國) | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
968–14001428–1804 | |||||||||
Glavno mesto | Hoa Lư (968–1010)Thăng Long (1010–1398, 1428–1789)Phú Xuân (1789–1804) | ||||||||
Uradni jeziki | vietnamščina Văn ngôn (uradna pisava od 1174)[1] | ||||||||
Skupni jeziki | Viet–Muong jezik Kra–Dai jezik drugi južnoazijski jeziki | ||||||||
Religija | Budizem (državna religija od 968 do 1400) Taoizem Đạo Lương Hinduizem Islam katolištvo | ||||||||
Vlada | Absolutna monarhija (968-1533, 1788-1804) Monarhija in vojaška diktatura (1533-1788) | ||||||||
Cesarji | |||||||||
• 968–979 | Đinh Bộ Lĩnh | ||||||||
• 1802–1804 | Gia Long | ||||||||
vojaški diktatorji | |||||||||
• 1533–1545 (prvi) | Nguyễn Kim | ||||||||
• 1545–1786 | Trịnh lordi | ||||||||
• 1786–1788 (last) | Nguyễn Huệ | ||||||||
Zgodovinska doba | poklasična doba do pozna moderna doba | ||||||||
• Konecf tretje kitajske dominacije nad Vietnamom | 905 | ||||||||
• Ustanovitev.[2] | 968 | ||||||||
• Lý Thánh Tông skrajšal ime svojega imperija iz Đại Cồ Việt v Đại Việt | 1054 | ||||||||
• Đại Ngu kraljestvo pod Hồ Quý Ly | 1400–1407 | ||||||||
• četrta kitajska dominacija – vladajo Ming | 1407–1427 | ||||||||
• Le Thanh Tongva vladavina in širitve | 1460–97 | ||||||||
• Razdrobitev[3] | 16. stoletje–1802 | ||||||||
• cesar Gia Long spremeni Đại Việt c Việt Nam | 1804 | ||||||||
Prebivalstvo | |||||||||
• 1200 | 1.200.000[4] | ||||||||
• 1400 | 1.600.000[5] | ||||||||
• 1539 | 5.625.000[5] | ||||||||
Valuta | Vietnamski văn, bankovec | ||||||||
+ | |||||||||
| |||||||||
Danes del |
Zgodovina Đại Việta je razdeljena na vladavino osmih dinastij: Đinh (968–980), zgodnji Lê (980–1009), Lý (1009–1226), Trần (1226–1400), Hồ (1400–1407) in pozni Lê (1428–1789); dinastija Mạc (1527–1677); in kratka dinastija Tây Sơn (1778–1802). Za kratek čas ga je prekinila dinastija Hồ (1400–1407), ki je za kratek čas spremenila ime države v Đại Ngu in četrta doba severne dominacije (1407–1427), ko je regijo kot Jiaozhi upravljala dinastija Ming.[7]:181 Zgodovino Đại Việta lahko prav tako razdelimo na dve obdobji: enotno cesarstvo, ki je trajalo od 960 do 1533, in razdrobljeno od 1533 do 1802, ko je bilo več kot ena dinastija in plemiški klani, ki so hkrati vladali iz svojih domenah. Od 13. do 18. stoletja so se meje Đại Việta razširile in zajele ozemlje, ki spominja na današnji Vietnam, ki leži ob Južnokitajskem morju od Tonkinškega do Tajskega zaliva.
Zgodnji Đại Việt se je pojavil v 960. letih kot dedna monarhija z mahajanskim budizmom kot državno vero in je trajal 6 stoletij. Od 16. stoletja je Đại Việt postopoma oslabel in se decentraliziral v več podkraljevin in domen, ki so jim hkrati vladale družine Lê, Mạc, Trịnh in Nguyễn. Za kratek čas so ga leta 1786 združili bratje Tây Sơn, ki so ga razdelili med seboj leta 1787. Po vojni Trịnh-Nguyễn, ki se je končala z zmago Nguyễnov in uničenjem Tây Sơnov, je bil Đại Việt ponovno združen, kar je končalo 300-letno razdrobljenost. Od leta 968 do 1804 je Đại Việt cvetel in pridobil pomembno moč v regiji. Država je počasi priključila ozemlja Champa in Kambodže ter razširila vietnamska ozemlja proti jugu in zahodu. Imperij Đại Việt je primarna predhodnica države Vietnam in osnova za njeno nacionalno zgodovinsko in kulturno identiteto.