Zavezništvo osmih držav
From Wikipedia, the free encyclopedia
Zavezništvo osmih držav je bila večnacionalna vojaška koalicija, ki je leta 1900 med boksarsko vstajo vdrla na severno Kitajsko z deklariranim ciljem razbremeniti tuja veleposlaništva v Pekingu, ki so jih oblegale boksarske milice. Boksarji so bili uporniki, odločeni odstraniti tuji imperializem na Kitajskem. Zavezniške sile je sestavljalo približno 45.000 vojakov iz osmih držav: Nemčije, Japonske, Rusije, Velike Britanije, Francije, Združenih držav Amerike, Italije in Avstro-Ogrske. Niti Kitajska niti tuji zavezniki niso objavili uradne vojne napovedi.[1]
Zavezništvo osmih držav | |
---|---|
八國聯軍 (kitajsko) | |
Aktivno | 10. junij 1900 – 7. september 1901 (1 leto, 90 dni) |
Država | Japonski imperij Ruski imperij Združeno kraljestvo |
Pripadnost | brez |
Tip | ekspedicijska vojska |
Vloga | prekinitev obleganja diplomatskih predstavništev v Pekingu, zatrtje boksarske vstaje, zavarovanje privilegijev tujih držav in kitajskih kristjanov |
Velikost | okoli 51.755 vojakov |
Vzdevki | Koalicija |
Konflikti | boksarska vstaja |
Poveljniki | |
Znani poveljniki | Prvi: Edward Seymour (junij 1900 – september 1900) Drugi: Alfred von Waldersee (september 1900 – september 1901) |
Zavezništvo osmih držav | |||||||
Tradicionalno kitajsko | 八國聯軍 | ||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Poenostavljeno kitajsko | 八国联军 | ||||||
| |||||||
Zavezništva ni povezovala nobena pogodba ali uradni sporazum. Nekateri zahodni zgodovinarji opredeljujejo prvo fazo sovražnosti, ki se je začela avgusta 1900, kot "bolj ali manj državljansko vojno",[1] čeprav je bitka za takujske utrdbe in njihov padec leta 1900 prisilila vlado dinastije Čing, da je podprla boksarje. Kasnejše faze invazije so se razvile v kaznovalno kolonialno ekspedicijo, ki je več kot eno leto ropala po Pekingu in Severni Kitajski. Boji so se končali leta 1901 s podpisom Boksarskega protokola.[2]