Zahodni turški kaganat
From Wikipedia, the free encyclopedia
Zahodni turški kaganat (kitajsko: 西突厥; pinjin: Xī Tūjué) ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic)[7][8] je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7. stoletja (593–603) in razpadu Prvega turškega kaganata, ki ga je na začetku 6. stoletja na Mongolski planoti ustanovil klan Ašina.
Zahodni turški kaganat 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣 On oq budun (Ljudstvo desetih puščic) | |||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| |||||||||||||||||||||||
Status | kaganat (nomadsko cesarstvo) | ||||||||||||||||||||||
Glavno mesto | Nevekat (poletna prestolnica) Sujab (glavna prestolnica) | ||||||||||||||||||||||
Skupni jeziki | sogdijski (kovanci, državna uprava)[1][2] stara turščina[3][4] | ||||||||||||||||||||||
Religija | tengrizem budizem zurvanizem[5] | ||||||||||||||||||||||
kagan Zahodnega kaganata | |||||||||||||||||||||||
• 587–604 | Niri kagan | ||||||||||||||||||||||
Jabgu Zahodnega kaganata | |||||||||||||||||||||||
• 553–576 | Istemi | ||||||||||||||||||||||
• 576–603 | Tardu | ||||||||||||||||||||||
Zgodovinska doba | zgodnji srednji vek | ||||||||||||||||||||||
Površina | |||||||||||||||||||||||
630[6] | 3.500.000 km2 | ||||||||||||||||||||||
+ | |||||||||||||||||||||||
|
Celotna zveza plemen se je imenovala Onok (Deset puščic). Po zapisih v kitajskih virih so bili Zahodni Turki organizirani v deset skupin.[9]
Kaganat je imel poletno prestolnico Nevekat in glavno prestolnico Sujab. Obe sta bili v dolini reke Čui v Kirgizistanu, vzhodno od Biškeka. Tong jabgu kaganova poletna prestolnica je bila blizu Taškenta, zimska pa Sujab.
Zahodni turški kaganat si je leta 657 podredila dinastija Tang. Njen vazal je ostal do leta 742, ko je dokončno propadel. Na zahodu je razpad Zahodnega turškega kaganata sprožil vzpon turškega Hazarskega kaganata (okoli 650–969).