Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi. Tako kot zahodna fronta se nanaša na celinsko Evropo. Kljub zemljepisni ločenosti so dogodki na obeh bojiščih močno vplivali drugi na druge.
Vzhodna fronta | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del prve svetovne vojne | |||||||
Prizori z vzhodne fronte. Z vrha v smeri urinega kazalca: avstro-ogrska artilerija v Karpatih, 1915; Nemška vojska v Kijevu, 1918; ruska ladja Slava, 1917; ruske čete, 1914; Romunska vojska z romunskimi manlihericami. | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Nemško cesarstvo Avstro-Ogrska Osmansko cesarstvo Bolgarija |
Rusko cesarstvo Romunija | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
Paul von Hindenburg Erich Ludendorff Franz Conrad von Hötzendorf |
Nikolaj II. Constantin Prezan |
Nemčija in Avstro-Ogrska odpreta vzhodno fronto proti Rusiji. Avstro-Ogrska je imela tu večjo vlogo, saj je Nemčija prevzela vojskovanje na zahodni fronti in na morju. Sprva se je fronta premikala proti vzhodu, leta 1916 pa je Rusom uspelo prodreti daleč na jug. Leta 1916 se je antanti pridružila tudi Romunija, a jo je Nemčija takoj porazila. Leta 1917 začne ruska vojska zaradi februarske in kasneje oktobrske revolucije razpadati. Decembra ruska vlada podpiše premirje, marca 1918 pa Rusija podpiše separatni (ločen od zaveznic) mir v Brest-Litovsku, zaradi katerega je Rusija izgubila veliko ozemelj (velik del Poljske, Pribaltske države,...). Po koncu vojne je ta separatni mir razveljavljen.