Vojvoda (vojaški čin)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Vojvoda (latinsko belli dux) je izraz slovanskega porekla, s katerim so prvotno naslavljali vojaškega poveljnika. Izraz se je kasneje začel uporabljati tudi za guvernerja province. Uporabljal se je v srednjeveških srbskih, bolgarskih, romunskih, ruskih, poljskih in madžarskih državah.
Vojvode so bile po rangu neposredno pod kraljem oziroma kraljico in nad grofi. Njihova posest se je imenovala vojvodstvo ali vojvodina. Njegova soproga je bila vojvodinja.
V vojskah Kraljevine Srbije, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevine Jugoskavije je bil vojvoda vojaški čin, ki je ustrezal činu feldmaršala v večini monarhij do konca druge svetovne vojne.[1][2]
V novem veku se je naziv običajno podeljeval brez kakršnega koli ozemlja kot plemiški naziv v Franciji, Portugalski, Španiji in Italiji. Vojvode v Združenem kraljestvu niso nikoli imeli svoje vojvodine, ampak samo naziv in čast.[3]