Vojna na Bližnjem vzhodu
kraj dogajanja med 29. oktobrom 1914 in 30. oktobrom 1918 / From Wikipedia, the free encyclopedia
Vojna na Bližnjem vzhodu zajema spopade, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno Osmansko cesarstvo. Do glavnih bojev je prišlo na Sinajskem polotoku, Palestini, Mezopotamiji, Perziji, Kavkazu, Galipoliju ter na Arabskem polotoku. Bližnjevzhodno bojišče se je odprlo 29. oktobra 1914 po sklenitvi tajnega nemško-turškega zavezništva ter bombardiranju ruskih črnomorskih pristanišč. Glavni namen vstopa otomanskega cesarstva v veliko vojno je bila ponovna pridobitev izgubljenih ozemlje ter povrnitev nekdanje imperialne moči in slave. Od tega je imela veliko korist Nemčija saj je z vstopom Turčije v vojno prekinila pomorsko povezavo med Rusijo in zahodnimi zavezniki ter dodatno obremenila britansko in rusko vojsko. V letih, ki so sledila so se na številnih frontah pokazale vse slabosti slabo opremljene in vodene otomanske vojske. Uspehov je bilo malo porazov ter izgub pa ogromno. Konec novembra ter v začetku oktobra 1918 je prišlo do dokončnega otomanskega zloma na vseh frontah. S podpisom mirovnega sporazuma 30. oktobra 1918 v Mudrosu je Otomansko cesarstvo doseglo konec krvavih spopadov, hkrati pa povzročilo tudi svoj propad. Po vojni so si večino ozemlja razdelile države zmagovalki, ki so v naslednjih letih in desetletjih s političnimi spletkami ter različnimi delitvami med bližnjevzhodnimi narodi povzročile tak razdor, da mu še danes ni videti konca.
Vojna na Bližnjem vzhodu | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Del prve svetovne vojne | |||||||||
Britanski general Allenby vstopa v sveto mesto Jeruzalem, zavzetje tega mesta je predstavljalo prelomnico v vojni na Bližnjem vzhodu, 11. december 1917. | |||||||||
| |||||||||
Udeleženci | |||||||||
Arabski uporniki |
Otomansko cesarstvo | ||||||||
Moč | |||||||||
2.550.000 1.000.000 & 100.000 70.000 Skupaj:3.620.000+ |
2.800.000 6.540 9.000 | ||||||||
Žrtve in izgube | |||||||||
1.000.000-1.500.000 mrtvih, ranjenih, zajetih in pogrešanih | 1.500.000 mrtvih, ranjenih, zajetih in pogrešanih | ||||||||
Skupaj 5.000.000 tudi civilisti. |