Veliko kitajsko nižavje
From Wikipedia, the free encyclopedia
Veliko kitajsko nižavje ali Džongjuan (kitajsko: 中原; pinjin: Zhōngyuán, dobesedno 'osrednja planota'), znana tudi kot Džongtu (kitajsko: 中土; pinjin: Zhōngtǔ dobesedno 'osrednja dežela') in Džongdžou (kitajsko: 中州; pinjin: Zhōngzhōu, dobesedno 'osrednja regija'), se običajno nanaša na del severnokitajske nižine, ki obdaja spodnji in srednji tok Rumene reke, s središčem v regiji med Luojangom in Kaifengom.[1] Velja za rojstni kraj kitajske civilizacije.[2] V zgodovini je ljudstvo Huašja na Džongjuan gledalo kot na 'središče sveta'.[3] Človekove dejavnosti v regiji segajo v obdobje paleolitika.[4]
Veliko kitajsko nižavje Zhongyuan 中原 Centrala planota | |
---|---|
Zemljevid prikazuje provinco Henan in dve definiciji velikega kitajskega nižavja ali Džongjuan | |
34°52′34″N 113°4′54″E | |
Država | Ljudska republika Kitajska |
V prazgodovini je Huašja, konfederacija plemen, ki se je kasneje razvila v etnično skupino Han, živela ob srednjem in spodnjem toku Rumene reke.[5] Izraz Zhongguo (osrednja država) je bil uporabljen za razlikovanje od plemen Siji, ki so veljala za 'barbarska'.[6] Velik del kitajske zgodovine je bil Džongjuan politično, gospodarsko in kulturno središče kitajske civilizacije, saj je več kot 20 dinastij svoje prestolnice postavilo v to regijo.[7]
V sodobnem konceptu se za opredelitev območja Džongjuan uporablja izraz 'Veliko kitajsko nižavje'. V ožjem smislu se nanaša na današnjo provinco Henan v osrednjem delu Kitajske. Širša razlaga ukrepa osrednje nižine bi vključevala tudi sosednjo provinco Henan, Šaanši, Hebej, Šanši in Šandong, kot tudi severni del Anhuija in severozahodni del Džjangsuja.[8]