Uporabnik:Vitosmo/Boris Johnson
From Wikipedia, the free encyclopedia
Aleksander Boris de Pfeffel Johnson (rojen 19. junija 1964) je britanski politik, novinar in priljubljen zgodovinar, član Parlamenta (MP) za Uxbridge in Južni Ruislip od leta 2015 dalje in MP za Henley od 2001 do 2008. Od leta 2008 do 2016 je bil župan Londona, med 2016 in 2018 pa je bil zunanji minister Združenega kraljestva. Kot član Konservativne Stranke, se Johnson opredeljuje za paternalistični eno-narodni konzervativizem, nagibal pa se je na stran tako ekonomsko kot socialno liberalne politike. Johnson je 2019 kandidat za vrh Konservativne Stranke, in s tem za Predsednika Vlade.
The Right Honourable Boris Johnson MP | |
---|---|
Secretary of State for Foreign and Commonwealth Affairs | |
Na položaju 13 July 2016 – 9 July 2018 | |
Ministrski predsednik | Theresa May |
Predhodnik | Philip Hammond |
Naslednik | Jeremy Hunt |
Osebni podatki | |
Rojstvo | Alexander Boris de Pfeffel Johnson (1964-06-19) 19. junij 1964 (59 let) New York City, United States |
Državljanstvo | British American (1964–2016)[1] |
Politična stranka | Konzervativna |
Zakonci |
|
Otroci | 5 or 6[3] |
Starši |
|
Alma mater | Balliol College, Oxford |
Podpis | |
Spletna stran | [http://Commons website] |
Rojen v New Yorku bogatim angleškim staršem zgornjega srednjega razreda se je Johnson šolal na Evropski Šoli v Bruselju, v Hiši Ashdown , in na Eton College. Študiral je klasično literaturo Na Balliol College v Oxfordu , kjerso ga leta 1986 izvolili za Predsednika na Oxford Unije. Svojo kariero v novinarstvu je začel pri Timesu, vendar so ga zaradi ponarejenega citata postavili na cesto. Kasneje je postal dopisnik Daily Telegrapha v Bruslju; njegovi članki so močno prispevali k evroskeptičnem ozračju na britansko desnem krilu. Bil je pomočnik urednika Telegraph od leta 1994 do 1999 in med 1999 in 2005 urejal časopis The Spectator. Leta 2001 je bil izvoljen v parlament za volilni okraj Henley kot član senčnega kabineta pod vodjema konzervativcev Michaelom Howardom in Davidom Cameronom. V precejšnji meri se je držal linije konzervativne stranke, je pa v vprašanjih , kot so pravice LGBT, pri glasovanjih zastopal socialno liberalnejša stališča.
Kot konzervativni kandidat za župana Londona, je Johnson je leta 2008 premagal laburističnega župana Kena Livingstonea in se sedežu v House of Commons odpovedal. Med svoim prvim mandatom kot župan Londona je prepovedal alkohol na večini javnega potniškega prometa, se zavzemal za londonski finančni sektor, ter uvedel Nove Routemaster avtobuse, sistem za najemanje koles in žičnico čez Temzo. V letu 2012 je bil ponovno izvoljen, pri tem je ponovno premagal Livingstonea. V času njegovega drugega mandata je bil izvoljen za Poletne Olimpijske igre 2012. V letu 2015 je bil izvoljen v Westminster kot poslanec za Uxbridge in Južni Ruislip, kot župan je zato naslednje leto odstopil. Leta 2016 je Johnson postal pomembna osebnost v okviru uspešne kampanje Vote Leave za Brexit. Pozneje ga je Theresa May imenovala za Minstra za unanje zadeve in za zadeve Commonwealtha, vendar ji je po dveh letih dal odpoved, ker se ni strinjal s njenim stališčem predsednice Brexita in Sporazumom iz Chequersa.
Johnson je v britanski politiki in v novinarstvu sporna oseba. Podporniki so ga hvalili kot zabavno, duhovito in priljubljeno pojavo, ki je po srcu tradicionalnih konservativnih volivcev. Po drugi strani je bil deležen kritik na levi in desni, očitali so mu elitizem, kronizem, nepoštenost, lenobo, rasistično in homofobno izražanje. Johnson je predmet več biografij in številnih literariziranih portretov.