Svetišče Mỹ Sơn
vietnamsko območje svetovne dediščine z več kot 100 ruševinami čamskih hindujskih spomenikov / From Wikipedia, the free encyclopedia
Svetišče Mỹ Sơn (vietnamska izgovorjava: [Mǐˀ Səːn]) je skupek zapuščenih in delno porušenih hindujskih templjev v osrednjem Vietnamu, ki so jih med 4. in 14. stoletjem zgradili kralji kraljestva Champa, indijanizirano kraljestvo ljudstva Cham.[1][2] Templji so posvečeni čaščenju Boga Šive, znanega pod različnimi lokalnimi imeni, od katerih je najpomembnejša Bhadrešvara.
Unescova svetovna dediščina | |
---|---|
Uradno ime | Svetišče Mỹ Sơn |
Lega | provinca Quảng Nam , Vietnam |
Koordinati | 15°46′N 108°07′E |
Površina | 142 ha |
Varovalni pas | 920 ha |
Kriterij |
|
Referenca | 949 |
Vpis | 1999 (23. zasedanje) |
Mỹ Sơn leži v bližini vasi Duy Phú, v upravnem okrožju Duy Xuyên v provinci Quảng Nam v osrednjem Vietnamu, 69 km jugozahodno od Đà Nẵnga in približno 10 km od zgodovinske prestolnice Champa Trà Kiệu. Templji so v dolini, ki je približno dva kilometra široka in jo obkrožata dve gorski verigi.
Od 4. do 14. stoletja našega štetja je bila dolina mesto verskih slovesnosti za kralje vladajočih dinastij Champa, pa tudi grobišče za kralje in narodne heroje. Tesno je bila povezana z bližnjimi chamskimi mesti Indrapura (Đồng dương) in Simhapura (Trà Kiệu). Nekoč je najdišče obsegalo več kot 70 templjev, pa tudi številne stele, ki nosijo zgodovinsko pomembne napise v sanskrtu in jeziku Chamu.[3]
Mỹ Sơn je morda najdaljše naseljeno arheološko mesto v celinski jugovzhodni Aziji, vendar je bila velika večina njene arhitekture uničena z bombnim napadom ZDA med enim tednom vietnamske vojne.[4]
Tempeljski kompleks Mỹ Sơn velja za enega najpomembnejših hindujskih tempeljskih kompleksov v jugovzhodni Aziji in je najpomembnejše mesto dediščine v Vietnamu. Pogosto ga primerjamo z drugimi zgodovinskimi tempeljskimi kompleksi v jugovzhodni Aziji, kot so Borobudur na Javi v Indoneziji, Angkor Vat v Kambodži, Wat Phou v Laosu, Bagan v Mjanmaru in Prasat Hin Phimai na Tajskem. Od leta 1999 je Unesco Mỹ Sơn prepoznal kot kraj svetovne dediščine. Na svojem 23. zasedanju je Unesco to priznanje podelil v skladu s svojim merilom C (ii) kot primer evolucije in sprememb v kulturi ter v skladu s svojim merilom C (III) kot dokaz azijske civilizacije, ki je zdaj izumrla.