Stolnica svetega Štefana, Sens
stolnica svetega Štefana v Sensu / From Wikipedia, the free encyclopedia
Stolnica svetega Štefana (francosko Cathédrale Saint-Étienne de Sens) je katoliška stolnica v Sensu v Burgundiji v vzhodni Franciji. Stolnica, posvečena svetemu Štefanu in je sedež nadškofa Sensa.
Stolnica v Sensu | |
---|---|
Stolnica svetega Štefana | |
Cathédrale Saint-Étienne de Sens | |
48°19′47″N 4°28′37″E | |
Kraj | Sens, |
Država | Francija |
Verska skupnost | Rimokatoliška |
Zgodovina | |
Zgrajena | 1135 |
Zgradil | nadškof Henri Sanglier |
Arhitektura | |
Funkcionalno stanje | aktivna |
Vrsta arhitekture | stolnica |
Slog | Francoska gotika |
Konec gradnje | 1534 |
Lastnosti | |
Dolžina | 122 m |
Širina | 27,5 m |
Širina ladje | 15,25 m |
Višina | 24,4 m |
Št. zvonikov | 1 |
Višina zvonika | 78 m |
Uprava | |
Škofija | Sens |
To je bila prva stolnica, zgrajena v gotskem slogu (bazilika Saint Denis, druga pionirska gotska stavba, zgrajena približno ob istem času, je bila opatijska cerkev in ne stolnica). [1] Kor so začeli graditi med letoma 1135 in 1140. Svetišče je bilo posvečeno leta 1164 (papež Aleksander III. posveti), dela pa so se nadaljevala do leta 1176. [1] Sens je bil prvotno triladijska bazilika brez transepta. Transept kot ga vidimo danes, je bil dodan v začetku 14. stoletja in dokončan še pozneje (in na prelomu stoletja od 15. do 16. stoletja), konec gotskega obdobja, ko so lahko zgradili tako velika okna.
Stolnica je nacionalni spomenik Francije. Struktura je bila dokončana v 16. stoletju. Arhitektura kora je preko arhitekta Viljema iz Sensa vplivala na kor Canterburyjske stolnice.