Deželni stanovi
From Wikipedia, the free encyclopedia
Deželni stanovi (nemško Landstände) je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru (nemško Landtag), in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah. V zgodovinskih virih se omenjajo tudi kot častitljivi deželani, označeni s kratico E:La (nemško Ehrwürdige Landleute). Deželni stanovi so bili do deželnega kneza (vsakokratnega vladarja-Habsburžana) neenakopravni, saj so se mu morali pokloniti, ta pa jim je v zameno podelil ročine (privilegije). Deželnoknežja posest v deželi je bila izvzeta iz uprave deželnih stanov. Stanovi se v habsburških dednih deželah dokončno izoblikujejo v zgodnjem 15. stoletju, ter z manjšimi presledki obstajajo vse do zemljiške odveze leta 1848.