Sovjetska lakota 1932–1933
človeško povzročena akota, ki je prizadela glavna območja za pridelavo žita v Sovjetski zvezi / From Wikipedia, the free encyclopedia
Sovjetska lakota v letih 1932–1933 je bila lakota na glavnih žitnih območjih Sovjetske zveze, vključno z Ukrajino, Severnim Kavkazom, Volgo, Kazahstanom,[6] Južnim Uralom in Zahodno Sibirijo.[7][8] Po ocenah je življenje izgubilo približno 5,7 do 8,7 milijona ljudi. Josif Stalin in drugi člani partije so ukazali, da je treba kulake »likvidirati kot razred«,[9][lower-alpha 1] zato so postali tarča države. Bogatejši kmetje, ki so imeli v lasti zemljo, so bili označeni za kulake, boljševiki pa so jih prikazali kot razredne sovražnike,[13] kar je doseglo vrhunec v sovjetski kampanji politične represije, vključno z aretacijami, deportacijami in usmrtitvami velikega števila premožnejših kmetov in njihovih družin v letih 1929-1932.[14]
Del Lakote v Sovjetski zvezi | |
Domače ime | Советский голод 1932–1933 годов (Ruščina), Радянський голод 1932–1933 років (Ukrajinščina), 1931–1933 жылдардағы кеңестік аштық (Kazaščina) |
---|---|
Kraj | Ruska SSR, Ukrajinska SSR, Kazahstanska SSR |
Vrsta | Lakota |
Vzrok | Teorije so sporne; od namernega inženiringa[1] do slabega gospodarskega upravljanja,[2] medtem ko drugi trdijo, da je nizka letina posledica povečanega povpraševanja v času industrializacije v Sovjetski zvezi |
Povod | Sporno; financiranje industrializacije z izvozom hrane v tujino, medtem ko drugi trdijo, da jo je Josif Stalin namenoma ustanovil, da bi porazil razred kulakov in/ali zatrl nacionalno identiteto manjšinskih skupin |
Cilj | Ukrajinci in Kazahi (sporno, ali so bili ciljna skupina namerno) |
Prvi poročevalec | Gareth Jones |
Posnel | Alexander Wienerberger |
Smrti | ~5,7[3] do 8,7[4][5] milijonov |
Osumljeni | Josif Stalin |
Prepovedi objave | Dokaze o lakoti je zatajilla Zvezna državna statistična služba |
Nagrade | Pulitzerjeva nagrada za dopisovanje Walterju Durantyju |
Glavni dejavniki, ki so prispevali k lakoti, so bili prisilna kolektivizacija kmetijstva v Sovjetski zvezi v okviru prve petletke, prisilna nabava žita v kombinaciji s hitro industrializacijo, zmanjševanje števila zaposlenih v kmetijstvu in več hudih suš. Nekateri raziskovalci so lakoto v Ukrajini in Kazahstanu označili za genocid, ki ga je zagrešila Stalinova vlada in je bil usmerjen proti etničnim Ukrajincem in Kazahom,[15][16] medtem ko drugi oporekajo pomembnosti kakršne koli etnične motivacije, kot se pogosto omenja v tem izrazu, in se osredotočajo na razredno dinamiko med kmeti, ki so bili lastniki zemlje (kulaki) in so imeli močan politični interes za zasebno lastnino, ter temeljnimi načeli vladajoče sovjetske komunistične stranke, ki so bila diametralno nasprotna tem interesom.[17] Gareth Jones je bil prvi zahodni novinar, ki je poročal o opustošenju.[18][19][lower-alpha 2]