Rusko-turška vojna (1768–1774)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Rusko-turška vojna 1768–1774 je bila velik oboroženi spopad, v katerem je Rusko carstvo v veliki meri premagalo Osmansko cesarstvo. Z rusko zmago so Kabardija, del Moldavije, Jedisan med rekama Bug in Dneper ter popotok Krim prišli v rusko vplivno območje. Rusko carstvo je v vojni osvojilo obsežno ozemlje, vključno z večino Pontsko-kaspijske stepe, vendar manj kot bi sicer lahko pričakovali. Vzrok za to je bila zakulisna evropska diplomacija, ki je želela ohraniti ravnovesje moči in se izogniti neposredni ruski hegemoniji nad vzhodno Evropo.[3]
Rusko-turška vojna (1768–1774) | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Stefano Torelli: Alegorija Katarinine zmage nad Turki (1772) | |||||||||
| |||||||||
Udeleženci | |||||||||
grški vstajniki | |||||||||
Poveljniki in vodje | |||||||||
Katatina II. Ruska Petro Kalniševski |
Mustafa III. | ||||||||
Moč | |||||||||
125.000[1] |
200.000[2] 100,000 |
Rusija je kljub temu izkoristila svojo prednost in slabosti Osmanskega cesarstva, konec sedemletne vojne in umik Francije iz poljskih notranjih zadev, da bi se uveljavila kot ena od glavnih vojaških sil evropske celine.[4] Vojna je okrepila položaj Ruskega carstva in omogočila, da razširi svoje ozemlje in ohrani hegemonijo nad poljsko-litovsko Republiko obeh narodov, kar je sčasoma privedlo do prve delitve Poljske. Vojna je za Osmansko cesarstvo pomenila tudi diplomatski poraz, ker v njem niso več videli neposredne grožnje Evropi. Razen tega je izgubilo izključni nadzor nad svojim pravoslavnim prebivalstvo. Ruska zmaga je pomenila tudi začetek evropskih sporov za vzhodno Evropo, ki so se nadaljevali do razpada Osmanskega cesarstva po prvi svetovni vojni.