Rodbina Schönborn
From Wikipedia, the free encyclopedia
Rodbina Schönborn [ˈʃøːnbɔrn] je ime starodavne plemiške in posredovane nekdanje suverene družine nekdanjega Svetega rimskega cesarstva.
Različni člani družine so skozi stoletja opravljali visoke funkcije Rimskokatoliške cerkve in Svetega rimskega cesarstva, med drugim kot škofje, knezoškofje, kardinali in volilni knezi. Poleg tega, da je bilo več družinskih članov izvoljenih za vladarje cerkvenih kneževin — volilne kneževine Mainz, knežje škofije Würzburg, knežje škofije Worms, knežje škofije Speyer, volilne kneževine Trier in knežje škofije Bamberg – je družina imela fevd v Frankovski, ki je imela cesarsko neposrednost kot grofija znotraj Svetega rimskega cesarstva, grofije Schönborn.
Rodbina Schönborn, zlasti njeni vladajoči prelati Rimskokatoliške cerkve, je bila med najpomembnejšimi graditelji južnonemške baročne arhitekture. Družina je dala ime Schönbornzeit (doba Schönbornov) obdobju 1642–1756, ki se ga v ljudski zavesti včasih nostalgično spominja kot obdobje blaginje. Danes izraz Schönbornzeit označuje poseben slog renskega in frankovskega baroka.