Palača Whitehall
From Wikipedia, the free encyclopedia
Palača Whitehall v Westminstru, imenovana tudi Bela dvorana, je bila glavna rezidenca angleških monarhov od leta 1530 do leta 1698, ko je večino njenih stavb, z opazno izjemo banketne hiše Iniga Jonesa iz leta 1622, uničil požar. Henrik VIII. Angleški je kraljevo rezidenco preselil v Belo dvorano (White Hall), potem ko je stare kraljeve apartmaje v bližnji Westminstrski palači uničil požar. Čeprav se palača Whitehall ni ohranila, se območje, kjer je bila, še vedno imenuje Whitehall in je ostalo središče britanske vlade.
Palača Whitehall | |
---|---|
Lega | Westminster, Middlesex, Kraljevina Anglija |
Koordinati | 51°30′16″N 00°07′32″W |
Zgrajeno | ok. 1240, 15.–17. stoletje |
Uničeno | 1698 (požar) |
Whitehall je bila nekoč največja palača v Evropi z več kot 1500 sobami, ki je presegla Vatikan, preden jo je presegla razširjena Versajska palača, ki naj bi imela 2400 sob.[3] V svoji najbolj ekspanzivni obliki se je palača raztezala čez velik del območja, ki ga na severu meji na avenijo Northumberland; do Downing Street in skoraj do Derby Gatea na jugu; in od približno višin sedanjih stavb, ki gledajo na cesto Horse Guards na zahodu, do takratnih obrežij reke Temze na vzhodu (z izgradnjo Viktorijinega nabrežja je od takrat pridobila več zemlje od Temze) – skupaj približno 9,3 ha. Bilo je približno 650 m od Westminstrske opatije.