Palača Heidžo
cesarska rezidenca v japonski prestolnici Heidžō-kjō (današnja Nara) / From Wikipedia, the free encyclopedia
Palača Heidžo (平城宮, Heidžō-kjū) je bila cesarska rezidenca v japonski prestolnici Heidžō-kjō (današnja Nara) v večjem delu obdobja Nara. Palača, ki je služila kot cesarska rezidenca in upravno središče večine obdobja Nara od 710 do 794 našega štetja, je bila locirana na severni osrednji lokaciji mesta v skladu s kitajskimi modeli, uporabljenimi za zasnovo prestolnice.
Unescova svetovna dediščina | |
---|---|
Uradno ime | Historic Monuments of Ancient Nara Zgodovinski spomeniki starodavne Nare |
Del | Zgodovinski spomeniki starodavne Nare |
Lega | Nara, Heidžo-kjo, Japonska |
Koordinati | 34°41′28″N 135°47′44″E |
Površina | 617 ha |
Varovalni pas | 1962,5 ha |
Kriterij |
|
Referenca | 870 |
Vpis | 1998 (22. zasedanje) |
Spletna stran | www.heijo-park.jp |
Palača je bila sestavljena iz daidairija (大内裏, izgovarja se tudi taidairi), velikega pravokotnega ograjenega prostora, ki je vseboval več ceremonialnih in upravnih stavb, vključno z vladnimi ministrstvi. Znotraj tega ograjenega prostora je bil ločeno obzidan stanovanjski kompleks cesarja ali Notranja palača. Poleg cesarjevih bivalnih prostorov je Notranja palača vsebovala rezidence cesarskih soprog ter nekatere uradne in ceremonialne stavbe, ki so bile tesneje povezane z osebo cesarja.
Prvotna vloga palače je bila manifestirati model centralizirane vlade, ki ga je Japonska prevzela od Kitajske v 7. stoletju – Daidžō-kan in njegova podružnica Osem ministrstev. Palača je bila zasnovana tako, da je zagotovila ustrezno okolje za cesarjevo rezidenco, vodenje državnih zadev in s tem povezane ceremonialne funkcije.
Potem ko je bila prestolnica premaknjena v Heian, so bile stavbe palače bodisi premaknjene tja ali pa so utrpele več požarov in drugih nesreč ter izginile. Lokacija je bila spremenjena v kmetijsko uporabo in o njej ni ostalo skoraj nobene sledi, vendar je bila lokacija še vedno znana. Izkopavanja so se začela v 1970-ih in izvedena obsežna rekonstrukcija na podlagi sodobnih literarnih virov in izkopavanj, ki so se začela v 2000-ih.
Izkopani ostanki palače in okolice so bili leta 1998 uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine skupaj s številnimi drugimi stavbami na tem območju, kot so zgodovinski spomeniki starodavne Nare.[1]