Oujang Šju
Kitajski državnik, zgodovinar, esejist in pesnik iz dinastije Song / From Wikipedia, the free encyclopedia
Oujang Šju (kitajsko 歐陽脩, pinjin Ōuyáng Xiū) s častnim imenom Jongšu je bil kitajski zgodovinar, kaligraf, epigrafik, esejist, pesnik in politik iz dinastije Song, * 1007, † 1072.[1]
Oujang Šju | |||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Domače ime | 歐陽脩 | ||||||||||||||||||||||||||
Rojstvo | 1. avgust 1007 Prefektura Mian, Song | ||||||||||||||||||||||||||
Smrt | 22. september 1072 (1072-09-22) (65 let) Prefektura Jing, Song | ||||||||||||||||||||||||||
Državljanstvo | severna dinastija Song[d] | ||||||||||||||||||||||||||
Poklic | kaligraf, klasicist, epigraf, esejist, pesnik, politik | ||||||||||||||||||||||||||
Zakonci |
| ||||||||||||||||||||||||||
Otroci |
| ||||||||||||||||||||||||||
Kitajsko ime | |||||||||||||||||||||||||||
Tradicionalno kitajsko | 歐陽脩 | ||||||||||||||||||||||||||
Poenostavljeno kitajsko | 欧阳修 | ||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||
Oujang Jongšu (vljudnostno ime) | |||||||||||||||||||||||||||
Tradicionalno kitajsko | 歐陽永叔 | ||||||||||||||||||||||||||
Poenostavljeno kitajsko | 欧阳永叔 | ||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||
Dzujveng (umetniško ime) | |||||||||||||||||||||||||||
Kitajsko | 醉翁 | ||||||||||||||||||||||||||
Dobesedni pomen | Stari pijanec | ||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||
Liu Ji Džuši (umetniško ime) | |||||||||||||||||||||||||||
Kitajsko | 六一居士 | ||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||
Vendžong (posmrtno ime) | |||||||||||||||||||||||||||
Kitajsko | 文忠 | ||||||||||||||||||||||||||
Dobesedni pomen | Kulturen in lojalen | ||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||
Bil je znan pisatelj in med svojimi sodobniki veljal za osrednjo osebnost osmih mojstrov Tanga in Songa. Oživil je gibanje klasične proze, ki sta ga začela mojstra iz dinastije Tang dve stoletji pred njim, in ga promoviral na cesarskih izpitih ter utrl pot prihodnjim mojstrom, kot sta bila Su Ši in Su Dže.
Zanimanja Oujang Šjuja kot pisca so bila izjemno raznolika. Kot zgodovinarja ga je cesar Rendzong iz Songa zadolžil za pisanje Nove knjige Tanga, ki je bila dokončana leta 1060. V prostem času je napisal tudi Zgodovinske zapise petih dinastij, edino knjigo v Štiriindvajsetih zgodovinah, ki jo je zasebno napisal en sam avtor. Kot pesnik je bil znan pisec žanrov žanrov cí kot ši. Največje priznanje so mu prinesla njegova prozna dela, kot je Dzujveng Tingdži. Razprave iz Oujangovega obsežnega opusa segajo od študij o vrtnicah do literarnih kritik in političnih komentarjev.
Politično je bil Oujang Šju eden glavnih zagovornikov reform državne uprave iz 1040. let. Ko je bil glavni reformator Fan Džongjan leta 1045 odstavljen, je bil Oujang degradiran na delovna mesta izven prestolnice. V osrednjo vlado se je vrnil šele leta 1054 in se postopoma spet pomikal po birokratski lestvici navzgor, dokler ni leta 1060 postal pomočnik državnega svetnika. Iz politike se je umaknil leta 1071, potem ko je ostro in neuspešno nasprotoval novi politiki Vang Anšija, čigar karieri je zelo pripomogel.