Norveško morje
morje / From Wikipedia, the free encyclopedia
Norveško morje (norveško Norskehavet; islandsko Noregshaf) je robno morje Arktičnega oceana, ki ga obkrožajo Grenlandsko morje na severozahodu, Barentsovo morje na severovzhodu, Norveška na jugovzhodu in Severno morje na jugu, na jugozahodu pa ga greben med Ferskimi otoki ter Islandijo loči od Atlantskega oceana.
Norveško morje | |
---|---|
Lega | Severna Evropa |
Koordinate | 69°N 2°E |
Vrsta | morje |
Glavni dotoki | osrednji severni Atlantik, številni norveški fjordi |
Države porečja | Islandija, Norveška, Danska (Ferski otoki) in Združeno kraljestvo (Shetlandski otoki)) |
Površina | 1.383.000 km² |
Povp. globina | 2000 m |
Maks. globina | 3970 m |
Količina vode | 2.000.000 km³ |
Viri | [1][2][3] |
Za razliko od mnogih drugih morij večina dna Norveškega morja ni del epikontinentalnega pasu in zato leži na veliki globini v povprečju približno dva kilometra. Pod morskim dnom so bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina, ki se komercialno raziskujejo na območjih z globino morja do približno enega kilometra. Obalna območja so bogata z ribami, ki obiščejo Norveško morje iz severnega Atlantika ali Barentsovega morja (trske) zaradi drstenja. Topel severnoatlantski tok zagotavlja razmeroma stabilne in visoke temperature vode, tako da je za razliko od arktičnih morij Norveško morje vse leto brez ledu. Nedavne raziskave so pokazale, da je velika količina vode v Norveškem morju z veliko sposobnostjo absorpcije toplote pomembnejša kot vir milih zim na Norveškem kot Zalivski tok in njegovi podaljški.[4]