Nabucco (opera)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Nabucco je tretja opera skladatelja Giuseppeja Verdija. Besedilo je napisal libretist Temistocle Solera, krstna predstava te štiridejanke je bila 9. marca 1842 v milanski Scali.
Sam krst je bil eden največjih triumfov v operni zgodovini in z njim je skladatelj postal eden najpomembnejših opernih ustvarjalcev vseh časov. Tedaj že uveljavljeni in priljubljeni skladatelj Gaetano Donizetti je velik uspeh opere slutil že vnaprej in je svojim prijateljem v Bergamo pisal, naj nikakor ne zamudijo uprizoritve nove opere. Nabucco je bil tako samo v krstni (spomladanski) sezoni v milanski Scali ponovljen še 65-krat. Dirigent predstave je bil Eugenio Cavallini, vlogo Abigaile je na krstni predstavi interpretirala kasnejša Verdijeva soproga Giuseppina Strepponi.
"Z Nabuccom se je dejansko začela moja kariera opernega skladatelja," pa je skladatelj zapisal skoraj štiri desetletja kasneje.
Osrednja tema opere so sanje ljudstva o samostojni deželi, kar so poslušalci in cenzura hitro povezali z željo po zedinjeni Italiji, kar je bilo takrat aktualno v gibanju (risorgimento). Predvsem v tej smeri je izjemno učinkovit zborovski nastop (t. i. zbor sužnjev) iz tretjega dejanja opere Va, pensiero /slov. Splavaj misel na krilih kipečih/. Spevna melodija je bila izbrana celo za neuradno himno domoljubnega gibanja.