Miokarditis
zunanja kardiomiopatija, za katero je značilno vnetje srčne mišice / From Wikipedia, the free encyclopedia
Miokardítis je vnetje srčne mišičnine (miokarda), ki ga najpogosteje povzročajo virusi, bakterije in imunski procesi. Klinična slika miokarditisa je odvisna od obsega vnetja, zato lahko poteka povsem brez simptomov, lahko pa se kaže z neznačilno sliko okužbe ali kot hitro napredujoče srčno popuščanje, v skrajnih primerih pa lahko vodi tudi do nenadne srčne smrti zaradi motenj srčnega ritma (aritmij).
Miokarditis | |
---|---|
Preparat srčne mišičnine z miokarditisom kaže vnetni infiltrat ter edem intersticija. | |
Specialnost | kardiologija |
Klasifikacija in zunanji viri | |
MKB-10 | I09.0, I51.4 |
MKB-9 | 391.2, 422, 429.0 |
DiseasesDB | 8716 |
MedlinePlus | 000149 |
eMedicine | article/156330 article/890740 article/1612533 |
MeSH | D009205 |
V Evropi in Severni Ameriki so najpogostejši povzročitelji virusi, kot je Coxsackievirus tipa B, v svetovnem merilu pa je pomemben povzročitelj zajedavec Trypanosoma cruzi, ki povzroča Chagasovo bolezen. Ostali vzroki, vključno z bakterijami in avtoimunskimi bolezni, so dosti redkejši.
Pri sumu na miokarditis najprej opravimo osnovne laboratorijske preiskave s srčnimi označevalci (kot je troponin) in posnamemo elektrokardiogram (EKG). Klinična slika in izvid EKG-ja lahko pogosto kažeta sliko akutnega koronarnega sindroma (kot je miokardni infarkt), zato je treba opraviti koronarno angiografijo, da se izključi ishemično bolezen srca. Končna potrditev diagnoze je mogoča le z biopsijo.
Ukrepe pri zdravljenju delimo na simptomatske, s katerimi zdravimo srčno popuščanje in motnje ritma, ter na specifične oz. usmerjene, s katerimi zdravimo vzrok miokarditisa, npr. okužbo z bakterijami ali zajedavci.