Krona svetega Štefana
krona Ogrskega kraljestva / From Wikipedia, the free encyclopedia
Sveta krona Madžarske ( madžarsko Szent Korona), znana tudi kot krona svetega Štefana je bila od dvanajstega stoletja naprej kronanska krona ogrskih kraljev. Simbolizirala je kraljevo oblast nad deželami madžarske krone in je bila glavni znak legitimnosti. Skozi zgodovino je bilo z njo kronanih več kot petdeset kraljev, zadnji izmed katerih je bil Karel IV. leta 1916. Edini kralji, ki z njo niso bili kronani, so bili Vladislav I., [1] Ivan II. Žigmund Zapolja in Jožef II.
Krona svetega Štefana | |
---|---|
Heraldični izris | |
Podrobno | |
Država | Kraljevina Ogrska Madžarska |
Izdelana | konec 12. stoletja |
Teža | 2056 g |
Loki | 4 |
Material | zlato srebro |
Krona je v večini bizantinskega izvora, domnevno izdelana v Konstantinoplu v 1070. letih. Bizantinski cesar Mihael VII. Dukas je krono izročil ogrskemu kralju Gézi I.; oba monarha sta upodobljena na kroni. Po ljudskem prepričanju pa je Sveta krona starejša in datira v čas prvega ogrskega kralja Štefana I., ki je bil kronan okoli leta 1000. Poleg Monomahove krone je to edina obstoječa bizantinska krona [2]. Sveta krona je bila najvrjetneje predelana z mnogimi elementi različnih izvorov. Datum, ki je dodeljen sedanjemu izgledu svete krone, se najpogosteje postavlja okoli poznega 12. stoletja. [3] Madžarsko kronansko regalijo sestavljajo sveta krona, žezlo, jabolko in plašč.
Poimenovanje "sveta krona" se prvič pojavi leta 1256. Do 14. stoletja je postala edinstven simbol kraljeve moči. Péter Révay je zapisal, da ko je Madžarska potrebovala novega monarha, ni iskala krone za inavguracijo kralja, temveč kralja, ki je vreden krone. Dejal je tudi, da je "Sveta krona za Madžare to, kar je izgubljena skrinja za judovsko ljudstvo". [4]
Od leta 2000 je Sveta krona na ogled v osrednji dvorani stavbe madžarskega parlamenta.