Korintska ožina
From Wikipedia, the free encyclopedia
Korintska ožina je ozek pas zemljišča, ki povezuje polotok Peloponez s preostalo celinsko Grčijo v bližini mesta Korint.[1] Ožina je bila znana v starem svetu kot mejnik, ki ločuje Peloponez od celinske Grčije. V prvem stoletju n. št. je geograf Strabon [2] pisal o stebru ob Korintski ožini, na katerem sta bila dva napisa. En napis je bil obrnjen proti vzhodu, to je proti Megari v Atiki: Tukaj ni Peloponez, ampak Jonija (τάδ οὐχὶ Πελοπόννησος, ἀλλ Ἰωνία) in eden proti zahodu, to je proti Peloponezu: Tukaj je Peloponez, ne Jonija (τάδ ἐστὶ Πελοπόννησος, οὐκ Ἰωνία); Plutarh je pripisal, da je stelo postavil zaslužen atiški junak Tezej na svoji poti do Aten. [3]
Na zahodu ožine je Korintski zaliv, na vzhodu pa Saronski zaliv. Od leta 1893 je Korintski prekop ožina, široka le 6,3 km, tako da Peloponez učinkuje kot otok. Danes ožino povezujejo: dva cestna mostova, dva železniška mostova in dva potopna mostova. Na zahodnem koncu prekopa stoji tudi vojaški zasilni most.