Japonska ura
From Wikipedia, the free encyclopedia
Japonska ura (和時計, vadokei) je mehanska ura, ki je bila izdelana za prikaz tradicionalnega japonskega časa, sistema, v katerem sta dan in noč vedno razdeljena na šest obdobij, katerih dolžine se posledično spreminjajo glede na letni čas. Mehanske ure so na Japonsko uvedli jezuitski misijonarji (v 16. stoletju) ali nizozemski trgovci (v 17. stoletju). Te ure so bile zasnovane kot lanterne, običajno izdelane iz medenine ali železa, uporabljale pa so razmeroma preprost mehanizem. Tokugava Iejasu je imel lanterno uro evropske proizvodnje.
Niti nihalo niti ravnotežna vzmet nista bili v uporabi med evropskimi urami tega obdobja in kot taki nista bili vključeni med tehnologije, ki so bile na voljo japonskim urarjem na začetku izolacionističnega obdobja v japonski zgodovini, ki se je začelo leta 1641. Obdobje izoliranosti je pomenilo, da se bodo morali japonski izdelovalci ur znajti po lastni poti brez znatnih nadaljnjih prispevkov zahodnega razvoja urarstva. Kljub temu so japonski urarji pokazali precejšnjo iznajdljivost pri prilagajanju evropske tehnologije mehanskih ur potrebam tradicionalnega japonskega merjenja časa.