Hodinsko polje
From Wikipedia, the free encyclopedia
Hodinsko polje (rusko: Ходынское поле, Hodinskoje pole) je velik odprt prostor na severozahodu Moskve, na začetku današnjega Leningrajskega prospekta. Ime je dobilo po majhni reki Hodinki, ki je nekoč prečkala sosesko. Med večjimi konstrukcijami na terenu so bile vojašnice iz 19. stoletja in bolnišnica Botkin, največja v Moskvi v času ustanovitve leta 1910.
Hodinsko polje | |
---|---|
Ходынское поле | |
Stavbe na Hodinskem polju, park, Arena, CSKA postaja Metroja, Aviapark, Megasport palača | |
Lega | Moskva Severno administrativno okrožje Severozahodno administrativno okrožje |
Hodinka je bil kraj prvega ruskega poleta in je postal uradno letališče, ki so ga uporabljali do konca 1980-ih. Tukaj je Ruski nacionalni zračni in vesoljski muzej.
Hodinsko polje (do 17. stoletja Hodinski travnik) je kot tak znan že od 14. stoletja. Prva omemba tega imena sega v leto 1389, ko je knez Dimitrij Donski zapisal Hodinski travnik svojemu sinu Juriju Dmitrieviču. Dolgo časa je bilo polje nerazvito, prostor za njive naselja tverskih kočijažev. V začetku 17. stoletja se je tukaj vojska carja Vasilija IV. borila proti četam lažnega Dimitrija II.
V času vladavine Katarine Velike je bilo polje leta 1775 prizorišče velikih praznovanj ob uspešni sklenitvi vojne s Turčijo s pogodbo Küçük Kaynarca.
Hodinko so v 19. stoletju uporabljali za praznovanje državnih priložnosti. Junija 1883 so tu praznovali kronanje Aleksandra III.. Dogodek je koordiniral Mihail Lentovski in je vključeval štiri gledališča, cirkus, lutkovne predstave, zbore in orkestre. Vrhunec je bila alegorijska povorka z naslovom Pomlad je lepa. Maja 1896 je bil kraj uporabljen za nesrečno kronanje carja Nikolaja II. Govorice o pomanjkanju hrane in o tem, da so čaše za kronanje vsebovale zlat kovanec, so povzročile stampedo, v katerem je bilo več kot 1000 (nekateri viri trdijo 1500) ljudi do smrti pohojenih.