Henrik III. Francoski
From Wikipedia, the free encyclopedia
Henrik III.Francoski ali Henrik Valoijski (francosko Henri III, poljsko Henryk Walezy) je bil vojvoda Anžujski, v letih 1573–1574 kralj Poljske in od leta 1574 do svoje smrti kralj Francije in zadnji monarh iz Valoijske dinastije, * 19. september 1551, Fontainebleau, † 2. avgust 1589, Saint-Cloud.
Henrik III. | |
---|---|
Kralj Francije | |
Vladanje | 30. maj 1574 – 2. avgust 1589 |
Kronanje | 13. februar 1575, stolnica v Reimsu |
Predhodnik | Karel IX. |
Naslednik | Henrik IV. |
Kralj Poljske Veliki vojvoda Litve | |
Vladanje | 16. maj 1573 – 12. maj 1575 |
Kronanje | 22. februar 1574, Wavelska stolnica |
Predhodnik | Sigismund II. Avgust |
Naslednik | Ana Jagelo in Štefan Báthory |
Medvladje | Jakub Uchański |
Rojstvo | 19. september 1551 Fontainebleau, Francija |
Smrt | 2. avgust 1589 (1589-08-02) (37 let) Saint-Cloud, Francija |
Pokop | Bazilika St. Denis, Francija |
Zakonec | Luiza Lorrenska |
Rodbina | Valois-Angoulême |
Oče | Henrik II. Francoski |
Mati | Katarina Medičejska |
Religija | katoliška |
Podpis |
Henrik kot četrti sin francoskega kralja Henrika II. ni mogel pričakovati, da bo nasledil francoski prestol, zato je bil dober kandidat za izpraznjeni prestol poljsko-litovske skupne države, kjer je bil leta 1573 izvoljen za monarha. Med svojo kratko vladavino na Poljskem je podpisal Henrikovske člene, s katerimi je priznal pravico šlahte, da svobodno izvoli svojega monarha. Ko je pri 22 letih po smrti brata Karla IX. podedoval francoski prestol, je zapustil Poljsko-Litvo.
Francijo so takrat pestile verske vojne. Henrikovo avtoriteto so spodkopavale nasilne politične frakcije, ki so jih financirale tuje sile: Katoliška liga, ki sta jo podpirala Španija in papež, protestantski hugenoti, ki sta jih podpirali Anglija in Nizozemska, in »nezadovoljni« pod vodstvom Henrikovega brata vojvode Anžujskega in Alençonskega, stranka katoliških in protestantskih aristokratov, ki so skupaj nasprotovali absolutističnim ambicijam kralja. Henrik III. sam je bil politik, ki se je zavedal, da bo Francijo pred propadom rešila samo močna in versko strpna monarhija.
Po smrti Henrikovega mlajšega brata Franca, vojvode Anžujskega, je postalo očitno, da Henrik ne bo imel dediča. Verska vojna so se razvile v nasledstveno krizo, vojno treh Henrikov. Zakoniti dedič Henrika III. je bil njegov daljni bratranec, navarski kralj Henrik III., po prepričanju protestant. Katoliška liga, ki jo je vodil Henrik I., vojvoda Guiški, si je prizadevala izključiti protestante iz nasledstva in se zavzemala za katoliškega kardinala Karla Bourbonskega kot dediča Henrika III.
Leta 1589 je katoliški fanatic Jacques Clément umoril Henrika III. Nasledil ga je navarski kralj, ki je po spreobrnitvi v katolištvo kot Henrik IV. zavladal kot prvi francoski kralj iz hiše Bourbonov.