Henrik I. Nemški
From Wikipedia, the free encyclopedia
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Henrik Ptičar | |
---|---|
vzhodnofrankovski kralj | |
Vladanje | 24. maj 919 – 2. julij 936 |
Predhodnik | Konrad I. Nemški |
Naslednik | Oton Veliki |
saški vojvoda | |
Vladanje | 30. november 912 – 2. julij 936 |
Predhodnik | Oton I. Saški |
Naslednik | Oton Veliki |
Rojstvo | cca. 876 Memleben[d], Vzhodna Francija |
Smrt | 2. julij 936 Memleben[d], Vzhodna Francija |
Pokop | opatija Quedlinburg |
Zakonec | Hatheburga iz Merseburga Matilda iz Ringelheima |
Potomci | Tankmar Hedvika Oton Gerberga Henrik Bruno |
dinastija | Liudolfinci |
Oče | Oton I. Saški |
Mati | Hedvika iz rodu Babenberžanov |
Religija | katoličan |
Henrik je bil prvi vzhodnofrankovski kralj iz saškega rodu Liudolfincev. Čeprav so ga za kralja izvolili samo Franki in Sasi (919), se mu je s spretno politiko vojaških pritiskov in prijateljskih povezav posrečilo v kraljestvu obdržati tudi vojvodini Švabsko (919) in Bavarsko (921/922). V kraljestvo je ponovno vključil vojvodino Lotaringijo (925), ki se je bila v času njegovega predhodnika Konrada I. odcepila in pridružila zahodnofrankovskemu kraljestvu. Z vojaško močnimi Ogri, ki so vdirali z vzhoda, je sklenil premirje (926) in sprejel ukrepe za vojaško krepitev kraljestva. Istočasno je s saško vojsko vdrl na ozemlje vojaško šibkejših Slovanov in si pokoril slovanska plemena na območjih reke Havel in spodnje Labe; prisilil jih je, tako kot tudi Čehe, k plačevanju davka (928). Ko je ocenil, da je kraljestvo dovolj pripravljeno za spopad z Ogri, jim je nehal plačevati davek (932). Na čelu združene vojske vseh nemških plemen je po odločilnem spopadu ob reki Unstrut (15. marca 933) Ogre pognal v beg. S tem je še bolj utrdil svoj položaj med nemškimi plemeni, pri evropskih sosedih pa si je prislužil sloves rešitelja krščanstva. Za svojega naslednika je določil sina Otona.