Gustav IV. Adolf Švedski
From Wikipedia, the free encyclopedia
Gustav IV. Adolf je bil od leta 1792 do odstopa leta 1809 kralj Švedske in zadnji švedski vladar Finske,[5] * 1. november 1778, Stockholm, Švedska, † 7. februar 1837, St. Gallen, Švica
Gustav IV. Adolf | |
---|---|
Kralj Švedske | |
Vladanje | 29. marec 1792 – 29. marec 1809 |
Kronanje | 3. april 1800 |
Predhodnik | Gustav III. |
Naslednik | Karel XIII. |
Rojstvo | 1. november 1778({{padleft:1778|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1][2][…] Stockholmska palača[d][1][3] |
Smrt | 7. februar 1837({{padleft:1837|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…] (58 let) St. Gallen[4][1] |
Pokop | 29. maj 1884 Riddarholmska cerkev |
Zakonec | Friderika Badenska (1797) |
Potomci | Gustav, vojvoda Vase Zofija, velika vojvodinja Badna Cecilija, velika vojvodinja Oldenburga Amalija |
Rodbina | švedska veja rodbine Holstein-Gottorp |
Oče | Gustav III. Švedski |
Mati | Zofija Magdalena Danska |
Religija | kuteranska |
Neposreden vzrok za njegovo nasilno strmoglavljenje, ki so ga izvedli častniki njegove armade, je bila ruska zasedba Finske leta 1818-1809. Po njegovem odstopu 29 marca 1809 je bila na hitro napisana nova Švedska Ustava, ki je zelo omejila moč monarha. Sprejeta je bila 6. junija 1809 in bila v veljavi do leta 1974. 6. junij se proslavlja kot Dan švedske državnosti.
Švedsko krono s strogo omejenimi pooblastili so ponudili Gustavovemu stricu Karlu XIII., ki ni bil več mlad in ni imel otrok. Naslednji kandidat je bil danski princ Kristijan (Karel) Avgust, ki je ponudbo sprejel, vendar je že nekaj mesecev po prihodu na Švedsko nenadoma umrl. Tretji kandidat in kasneje švedski kralj je bil Napoleonov maršal Jean-Baptiste Jules Bernadotte, prvi monarh iz sedanje švedske kraljeve družine.[6]