Filip III. Španski
From Wikipedia, the free encyclopedia
Filip III. Španski (špansko Felipe III *14. april 1578, Madrid, † 31. marec 1621, Madrid), je bil španski in portugalski kralj od 13. septembra 1598 do svoje smrti pa tudi kralj Neaplja, Sicilije, Sardinije in milanski vojvoda.
Filip III. | |
---|---|
španski in portugalski kralj (more...) | |
Vladanje | 13. september 1598 – 31. marec 1621 |
Predhodnik | Filip II. Španski |
Naslednik | Filip IV. Španski |
Rojstvo | 14. april 1578[1][2][3] Kraljevi Alcázar, Madrid, Madrid, Habsburška Španija |
Smrt | 31. marec 1621({{padleft:1621|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2][…] (42 let) Madrid, Španija |
Pokop | |
Zakonec | Margareta Avstrijska (18. april 1599 - 3. oktober 1611) |
Potomci |
|
Rodbina | Habsburžani |
Oče | Filip II. Španski |
Mati | Ana Avstrijska |
Religija | Rimskokatoliška |
Podpis |
Član habsburške hiše se je Filip III. rodil v Madridu španskemu kralju Filipu II. in njegovi četrti ženi, nečakinji Ani, hčerki cesarja Svetega rimskega cesarstva Maksimilijana II. in Marije Španske. Filip III se je 18. aprila 1599 je v stolnici Svete Marije v Valenciji poročil s svojo sestrično nadvojvodinjo Margareto Avstrijsko, sestro Ferdinanda II., cesarja Svetega rimskega cesarstva. Pod njegovo vladavino je Španija dosegla največjo ozemeljsko širitev.
Čeprav je v Španiji znan tudi kot Filip Pobožni,[4] je bil Filipov politični sloves v tujini večinoma negativen. Zgodovinarji C. V. Wedgwood, R. Stradling in J. H. Elliott so ga opisali kot »neizrazitega in nepomembnega človeka«,[5] »bednega monarha«[6] in »bledo, anonimno bitje, katerega edina vrlina se je zdela prebivati v popolni odsotnosti slabosti«.[7] Zlasti Filipovo zanašanje na svojega pokvarjenega glavnega ministra, vojvodo Lerma, je v tistem času in kasneje poželo veliko kritik. Za mnoge lahko propad Španije pripišemo gospodarskim težavam, ki so nastopile v prvih letih njegove vladavine. Kljub temu kot vladar Španskega imperija na njegovem vrhuncu in kot kralj, ki je dosegel začasni mir z Nizozemci (1609–1621) in Španijo s (sprva) izjemno uspešnim potegom popeljal v tridesetletno vojno (1618–1648). Filipova vladavina ostaja kritično obdobje v španski zgodovini.
Med njegovo vladavino je Španija vključila nekaj ozemelj v severnem delu Afrike in v Italiji ter dosegla raven kulturnega sijaja. Pax Hispanica je nastal zaradi ogromne širitve imperija in zaradi let miru v Evropi na začetku 17. stoletja, ki so Španiji omogočali izvajanje nadvlade brez vojn.