Eolsko otočje
otočje / From Wikipedia, the free encyclopedia
Eòlsko otočje /Eolski otoki ali Otočje Lìpari (v italijanskem izvirniku Isole Eolie [ìzole eòlie] ali Isole Lipari [ìzole lìpari]) po največjem otoku (sicilsko Ìsuli Eoli; grško Αιολίδες Νήσοι, romanizirani Aiolídes Nísoi), je skupina sedmih otokov in nekaj manjših čeri v Tirenskem morju, severno od mesta Messina. Upravno spada pod italijansko deželo Sicilija (pokrajina Messina). Otoke so kolonizirali Grki okoli leta 580 pr. n. št. in jih poimenovali po Eolu, bogu vetra.[1]
Domače ime: Isole Eolie, Ìsuli Eoli, Aiolídes Nísoi | |
---|---|
Geografija | |
Lega | Tirensko morje, |
Koordinati | 38°32′N 14°54′E |
Otočje | Eolsko otočje |
Površina | 1.147 km2 |
Uprava | |
Italijanska dežela | Sicilija |
Pokrajina | Messina |
Demografija | |
Prebivalstvo | 15.419 |
Gostota | 134,4 preb./km2 |
Dodatne informacije | |
Unescova svetovna dediščina | |
Uradno ime | Isole Eolie (Aeolian Islands) |
Kriterij | Naravno: viii |
Referenca | 908 |
Vpis | 2000 (24. zasedanje) |
Prebivalci otokov so znani kot Eolijci (italijansko Eoliani). Na popisu prebivalstva leta 2011 je bilo na otokih 14.224 prebivalcev; najnovejša uradna ocena je od 1. januarja 2019 15.419. Eolski otoki so poleti priljubljena turistična destinacija in letno privabijo do 600.000 obiskovalcev.
Uvrščeni so na seznam svetovne dediščine pri organizaciji UNESCO.