Dvočlensko poimenovanje
From Wikipedia, the free encyclopedia
Dvóčlénsko poimenovánje (s tujko binarna nomenklatura) je v biologiji standardni dogovor za poimenovanje vrst. Kakor nakazuje beseda »dvočlenski«, se znanstveno ime tvori s kombinacijo dveh izrazov: rodovnega imena in vrstnega pridevka oziroma označevalca vrste. Čeprav se včasih podrobnosti razlikujejo, so pri rabi vsesplošno privzeli določene vidike.
Prvi del imena (rodovno ime) vedno pišemo z veliko, drugi (vrstni pridevek) pa z malo začetnico, tudi če izhaja iz lastnega imena. Na primer Canis lupus ali Anthus hodgsoni. Od preostalega besedila ga ločimo z ležečimi črkami. Na primer Homo sapiens. Pri ročni pisavi se podčrta. Pisanje vrstnega pridevka z malo je sodobni dogovor. Von Linné je pisal označevalec vrste vedno z veliko. Do zgodnjega 20. stoletja je bilo v navadi pisanje označevalca vrste, če je izhajalo iz lastnega imena.
Pri pisanju znanstvenega imena poleg običajnega imena se znanstveno ime običajno piše v oklepajih. Na primer: »domači vrabec (Passer domesticus) je ogrožen«.
Rodovno ime lahko pri ponavljanju ali, če navajamo več vrst istega rodu, okrajšamo z začetno črko, vendar ga nikoli ne smemo izpustiti (H. sapiens). V redkih primerih se je ta oblika v splošnem bolj uveljavila. Na primer bakterija Escherichia coli je po navadi zapisana kot E. coli, Tyrannosaurus rex pa je bolj znan kar kot T. rex.