Državni ateizem
uradna promocija ateizma s strani vlade / From Wikipedia, the free encyclopedia
Držávni ateízem je vključevanje izrecnega ateizma ali neteizma v politične režime.[1] Lahko se nanaša tudi na obsežne poskuse sekularizacije s strani vlad.[2] Gre za obliko odnosa med religijo in državo, ki je običajno ideološko povezana z brezverstvom in do neke mere s spodbujanjem brezverstva. Državni ateizem se lahko nanaša na vladno spodbujanje protiklerikalizma, ki nasprotuje verski institucionalni moči in vplivu v vseh vidikih javnega in političnega življenja, vključno z vpletanjem vere v vsakdanje življenje državljanov.[1][3][4] V nekaterih primerih so verske simbole in javne prakse, ki jih je nekoč imela religija, zamenjali s sekulariziranimi različicami. Državni ateizem lahko obstaja tudi na politično nevtralen način, v tem primeru se šteje za nesekularnega.[1]
Večina komunističnih držav je sledila ateistični politiki od leta 1917 dalje.[5][2][3][6][7][8][9] Sovjetska zveza (1917–1991) je imela dolgo zgodovino državnega ateizma, pri čemer so morali tisti, ki hoteli doseči boljši družbeni uspeh, na splošno izpovedovati ateizem in niso smeli hoditi v cerkev in druge verske objekte; ta trend je še posebej zaznamovalo v obdobju stalinizma, ki je trajalo od leta 1927 do 1953.[7] V Vzhodni Evropi so države, kot so Romunija, Belorusija, Bolgarija, Estonija, Latvija, Rusija in Ukrajina, uvedle močno državno politiko ateizma. Tudi Vzhodna Nemčija in Češkoslovaška sta imeli podobno politiko.[2] Sovjetska zveza je poskušala zatreti javno versko izražanje na širokih območjih svojega vpliva, vključno s kraji, kot je Srednja Azija. Trenutno ali v preteklosti so Kitajska, Severna Koreja, Vietnam, Kambodža in Kuba uradno ateistične države.
Nasprotno pa sekularna država trdi, da je uradno nevtralna v zadevah vere in ne podpira niti vere niti brezverstva.[10][11][1] V pregledu 35 evropskih držav leta 1980 je 5 držav veljalo za »sekularne« v smislu verske nevtralnosti, 9 za »ateistične« in 21 držav za »verske«.[12]