Crnojevići
From Wikipedia, the free encyclopedia
Crnojevići (srbsko Црнојевићи, Crnojevići) so bili srednjeveška plemiška družina, ki je imela od leta 1326 do 1362 in nato od 1403 do 1515 v posesti Zeto ali njene dele, se pravi ozemlje severno od Skadarskega jezera (južna Črna gora) in severno Albanijo.
Crnojević Црнојевић | |
---|---|
Država | Kneževina Zeta |
Ustanovljeno | Đuraš Ilijić pred letom 1326 |
Zadnji vladar | Đurađ V. (1515) |
Nazivi | plemič (srbsko cтавилац, bластелин), dvorjan (дворски достојанственик, челник), vitez (bитез), baron (italijansko baronez), vojvoda (bојвода), gospodar (господар), kapetan (kaпetaн), generalni guvernerl (Bej, beг) |
Posestva | južna Črna gora, Severna Albanija
mesti: |
Razpad | 1530 |
Prvi Crnojević je bil Đuraš Ilijić (* 1326, † 1362), poglavar Gornje Zete v srednjeveški Kraljevini Srbiji in Srbskem cesarstvu. V Srbiji so v tem času vladali Stefan Dečanski, Stefan Dušan in Stefan Uroš V. Đuraša Ilijića so leta 1362 umorili Balšići, vladarji Spodnje Zete (od 1360). Zeta je bila pod srbsko oblastjo v rokah Balšićev do leta 1421, ko je srbski despot Stefan Lazarević provinco podelil Balši III. (vladal 1403–1421). Crnojevići so se po Đuraševem umoru borili s svojimi rivali in vladali v Budvi od leta 1392 do 1396, ko so Balšići umorili Radiča Crnojevića. Ponovno so omenjeni leta 1403 kot vazali Beneške republike na dediščini svojih prednikov.