Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio
From Wikipedia, the free encyclopedia
Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio, imenovana tudi Martorana, je sedež župnije San Nicolò dei Greci (albansko Klisha e Shën Kollit së Arbëreshëvet), s pogledom na Piazza Bellini v Palermu, Sicilija, južna Italija.
Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio | |
---|---|
Santa Maria dell'Ammiraglio Parrocchia S. Nicolò dei Greci alla Martorana Famullia e Shën Kollit së Arbëreshëvet (albansko) | |
38.1148°N 13.3625°E / 38.1148; 13.3625 | |
Kraj | Palermo, Sicilija |
Država | Italija |
Verska skupnost | Katoliške cerkve vzhodnega obreda |
Zgodovina | |
Status | sostolnica |
Zgradil | Jurij Antiohijski, admiral |
Arhitektura | |
Vrsta arhitekture | cerkev |
Slog | normanska arhitektura, arabska arhitektura, baročna arhitektrua |
Začetek gradnje | 1143 |
Konec gradnje | 1151, obnova 19. stoletje |
Uprava | |
Cerkvena pokrajina | Eparhija Piana degli Albanesi (Italo-albanska katoliška cerkev) |
Unescova svetovna dediščina | |
Del | Norman Palermo and the Cathedral Churches of Cefalù and Monreale Arabsko-normanski Palermo ter stolnici v Cefalùju in Monrealu |
Kriterij | Kulturno: ii, iv |
Referenca | 1487 1487 |
Vpis | 2015 (39. zasedanje) |
Cerkev je stolnica eparhije Piana degli Albanesi [1], italijansko-albanske katoliške cerkve, škofije, ki vključuje italijansko-albanske (Arbëreshë) skupnosti na Siciliji, ki služijo liturgijo po bizantinskem obredu v starogrškem in albanski jeziku.[2] Cerkev priča o vzhodni verski in umetniški kulturi, ki je še danes prisotna v Italiji, k čemur so prispevali tudi albanski izgnanci, ki so se priseljevali od 15. stoletja pod pritiskom turško- osmanskega preganjanja v Albaniji in na Balkanu. Slednji vpliv je pustil precejšnje sledi pri slikanju ikon, v verskem obredu, v jeziku župnije, v tradicionalnih običajih nekaterih albanskih kolonij v pokrajini Palermo. Skupnost je del katoliške cerkve, vendar sledi obredom in duhovnim tradicijam, ki jo v veliki meri delijo s pravoslavno cerkvijo.
Za cerkev je značilna raznolikost slogov, ki se srečujejo, saj so jo v stoletjih bogatili različni okusi v umetnosti, arhitekturi in kulturi. Danes je pravzaprav kot cerkveno-zgodovinski spomenik rezultat več preobrazb, ki so tudi zaščitene.
Od 3. julija 2015 je del Unescove svetovne dediščine kot Arabsko-normanski Palermo ter stolnici v Cefalùju in Monrealu. [3]