Ameriška kolonizacijska družba
organizacija, ki je omogočila ustanovitev Liberije kot kolonije osvobojenih ameriških sužnjev / From Wikipedia, the free encyclopedia
Ameriško kolonizacijsko družbo (ACS), prvotno znano kot Društvo za kolonizacijo svobodnih barvnih prebivalcev Amerike, je leta 1816 ustanovil Robert Finley, da bi spodbudil in podprl migracijo svobodnih Afroameričanov na afriško celino.
Na ustanovitev Ameriške kolonizacijske družbe je vplivalo več dejavnikov. Po ameriški revolucionarni vojni je število svobodnih barvnih prebivalcev stalno naraščalo, od 60.000 leta 1790 do 300.000 leta 1830.[1] Zato so bili lastniki sužnjev vse bolj zaskrbljeni, da bi svobodni črnci lahko spodbujali ali pomagali njihovim sužnjem, da pobegnejo ali se uprejo. Poleg tega je večina belih Američanov menila, da so Afroameričani rasno manjvredni, in menila, da je "združitev" ali integracija Afroameričanov s kulturo belih Američanov nemogoča in nezaželena. To je še okrepilo prepričanje, da je treba Afroameričane preseliti nekam, kjer bodo lahko živeli brez predsodkov in kjer bodo lahko postali državljani.
Afroameriška skupnost in abolicionistično gibanje sta v veliki meri nasprotovala projektu. V večini primerov so družine Afroameričanov že več generacij živele v Združenih državah Amerike, prevladovalo pa je mnenje, da črnci niso nič bolj Afričani kot belci Evropejci. V nasprotju s trditvami, da je bilo izseljevanje prostovoljno, so bili številni Afroameričani, tako svobodni kot zasužnjeni, prisiljeni v izselitev. Zasužnjevalci so včasih svoje sužnje osvobodili pod pogojem, da takoj potem zapustijo državo.[2][3]
Po mnenju zgodovinarja Marca Leepsona se je »kolonizacija izkazala za velikanski neuspeh, saj ni prav nič pripomogla k zajezitvi sil, ki so državo pripeljale do državljanske vojne.«[4] Med letoma 1821 in 1847 se je od milijonov Afroameričanov v ZDA v Liberijo izselilo le nekaj tisoč Afričanov. Skoraj polovica jih je umrla zaradi tropskih bolezni. Poleg tega se je prevoz izseljencev na afriško celino, vključno z oskrbo s potrebnim orodjem in zalogami, izkazal za zelo dragega.[navedi vir]
V tridesetih letih 19. stoletja je družba naletelo na veliko sovražnost belih abolicionistov pod vodstvom Gerrita Smitha, ki je družbo finančno podpiral, in Williama Lloyda Garrisona, avtorja knjige Misli o afriški kolonizaciji (1832), v kateri je družbo razglasil za prevaro. Po mnenju Garrisona in njegovih številnih privržencev družba ni bila rešitev problema ameriškega suženjstva, temveč ga je dejansko pomagala ohraniti, čemur naj bi bila tudi namenjena.[5]