Španska gotska arhitektura
From Wikipedia, the free encyclopedia
Španska gotska arhitektura je slog arhitekture, ki je bil razširjen na območju današnje Španije v poznem srednjeveškem obdobju.
Gotski slog se je začel v Španiji kot posledica srednjeevropskega vpliva v 12. stoletju, ko se je pozna romanika mešala z malo izrazi čiste gotske arhitekture. Visoka gotika pride z vso močjo po romarski poti, Jakobova pot (Camino de Santiago), v 13. stoletju. V tem času so na območju današnje Španije zgradili nekaj najbolj čistih gotskih stolnic, ki so najbližje nemški in francoski gotiki.
Gotski slog so včasih prevzeli arhitekti Mudéjar, da so ustvarili hibridni slog, pri čemer so uporabljali evropske tehnike in špansko-arabske okraske. Najpomembnejša gotska sloga po 13. stoletju v Španiji sta levantinska gotika, za katero so značilni njeni strukturni dosežki in poenotenje vesolja in Isabellina gotika, s katero so katoliški monarhi napovedovali počasen prehod na renesančno arhitekturo.