Šapur II.
From Wikipedia, the free encyclopedia
Šapur II. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩 Šābuhr, novoperzijsko شاپور, Šāpur) znan tudi kot Šapur II. Veliki, je bil deseti kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal od leta 309 do 379, * 309, verjetno Firuzabad, Fars, † 379, Bišapur, Fars.
Šapur II. | |
---|---|
Kralj kraljev Irana in Anirana[1] | |
Vladanje | 309–379 |
Predhodnik | Hormizd II. |
Naslednik | Ardašir II. |
Rojstvo | 309[2][3] Firuzabad |
Smrt | 379 Bišapur |
Rodbina | Sasanidi |
Oče | Hormizd II. |
Religija | Zaratustrstvo |
Bil je sin Hormizda II. (vladal 302-309) in najdlje vladajoč iranski kralj. V njegovi vladavini je prišlo do ponovnega vojaškega oživljanja države in širitve njenega ozemlja, kar je hkrati pomenilo začetek prve sasanidske zlate dobe. Šapur II., Šapur I., Kavad I. in Kozrav I. veljajo za najslavnejše sasanidske kralje. Njegovi trije neposredni nasledniki so bili manj uspešni.
Izvajal je trdo versko politiko. Med njegovo vladavino je bilo zaključeno zbiranje in urejanje avestanskih besedil. Herezija in odpadništvo sta bila kaznovana, krščanstvo pa preganjano. Slednje je bilo reakcija na pokristjanjevanje v Rimskem cesarstvu pod cesarjem Konstantinom Velikim. Šapur II. je bil, tako kot Šapur I., prijateljsko razpoložen do Judov, ki so živeli relativno svobodno in med njegovo vladavino uživali veliko ugodnosti. V času Šapurjeve smrti je bilo Sasanidsko cesarstvo močnejše kot kdaj koli prej. Sovražniki na vzhodu so bili pacificirani, Armenija pa pod popolnim sasanidskim nadzorom.