Črni trg
From Wikipedia, the free encyclopedia
Črni trg, podzemno gospodarstvo ali siva ekonomija je tajni trg ali vrsta transakcij, ki ima nek vidik nezakonitosti ali je zanj značilna neka oblika neskladnega vedenja z institucionalnimi pravili. Če pravilo opredeljuje nabor blaga in storitev, katerih proizvodnja in distribucija sta prepovedana z zakonom, neupoštevanje pravila pomeni trgovino na črnem trgu, saj je sama transakcija nezakonita. Stranke, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali distribucijo prepovedanega blaga in storitev, so članice nezakonitega gospodarstva. Pod črni trg spadajo primeri, ki vključujejo trgovino z mamili, prostitucijo (kjer je prepovedana), nezakonite transakcije z valuto in trgovino z ljudmi. Kršitve davčnega zakonika, ki vključujejo utajo dohodnine, pomenijo članstvo v neprijavljenem gospodarstvu.
Ker je utaja davkov ali sodelovanje na črnem trgu nezakonita, bodo udeleženci skušali svoje vedenje skriti pred vlado ali regulativnim organom.[1] Uporaba gotovine je najprimernejše sredstvo menjave pri nezakonitih transakcijah, saj uporaba gotovine ne pušča sledi.[2] Uporaba gotovine je najprimernejše sredstvo menjave pri nezakonitih transakcijah, saj uporaba gotovine ne pušča sledi. Pogosti motivi za delovanje na črnih trgih so trgovanje s tihotapljenjem, izogibanje davkom in predpisom ali nadzor cen ali obvladovanje cen krila. Običajno se celotna dejavnost omenja z določenim členom kot dopolnilo uradnim gospodarstvom po trgih za takšno blago in storitve, npr. "črni trg grmovja". Po drugi strani pa se izraz črni trg lahko uporablja glede na določen del gospodarstva, v katerem se trguje s tihotapstvom.
Črni denar je izkupiček nezakonite transakcije, pri kateri dohodek in drugi davki niso bili plačani in ki jo je mogoče legitimirati le s pomočjo neke vrste pranja denarja. Zaradi tajne narave črnega gospodarstva ni mogoče določiti njegove velikosti in obsega.[3]