Črna smrt
From Wikipedia, the free encyclopedia
Črna smrt (znana tudi kot kuga, velika smrtnost ali črna kuga)[lower-alpha 1] je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki od 1346 do 1353. To je bila najbolj smrtonosna pandemija v človeški zgodovini, ki je povzročila smrt od 100 do 200 milijonov ljudi; v Evropi je dosegla vrhunec v časovnem obdobju od 1347 do 1351.[1]
Kapljično kugo povzorča bakterija Yersinia pestis, ki se širi po zraku; črna smrt pa je morda že naslednja oblika, ki se širi od osebe do osebe s stikom prek dihanja in kašljanja, ko se izločajo kapljice, in povzroča vnetno kugo ali pljučno kugo.[2][3] Bubonsko kugo povzroča bakterija Yersinia pestis in se širi prek pika bolh; med izbruhi črne kuge je verjetno dobila tudi drugotno obliko, ki se je širila s stikom od osebe do osebe prek kapljic pri izdihanju ali kašljanju.
Glede na prizadeti del telesa ločimo različne oblike te bolezni: žlezno ali bubonsko kugo, pri kateri otečejo bezgavke, navadno v dimljah; pljučno kugo, ki prizadene pljuča; innastopi huda pljučnica; septično kugo, kjer bacili kuge preplavijo kri in kožno kugo, ki se pojavi ob gnojnih bolšjih pikih in opraskaninah.[2][4]
Z tem izrazom označujemo torej kugo, ki se je pojavila v 14. stoletju po vsej Evropi. Epidemija je močno vplivala na kasnejšo zgodovino Evrope. Ime je dobila po črnih lisah, ki so nastajale na telesih obolelih zaradi notranjih krvavitev. Nekateri sodobni epidemiologi menijo, da je bila to v resnici epidemija ebole ali vraničnega prisada. Med kugo so uvrščali vse vrste pandemij, tudi črne koze.