Čile
država v Južni Ameriki / From Wikipedia, the free encyclopedia
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu. Glavno mesto države je Santiago de Chile, sedež parlamenta pa je v Valparaísu.
Republika Čile | |
---|---|
Geslo: Por la razón o la fuerza »Z razumom ali s silo«[1] | |
Himna: Nacionalna himna Čila | |
Glavno mesto | Santiagoa 33°26′S 70°40′W |
Uradni jezik | španščina |
Demonim(i) | Čilenci |
Vlada | enotna predsedniška republika |
• Predsednik | Gabriel Boric |
• Predsednik Senata | Álvaro Elizalde |
• Predsednik Poslanske zbornice | Ricardo Cifuentes |
• Predsednik Vrhovnega sodišča | Juan Fuentes Belmar |
Zakonodajalec | Narodni kongres |
• zgornji dom | Senat |
• spodnji dom | Poslanska zbornica |
Neodvisnost od Španije | |
• Vladavina hunte | 18. september 1810 |
• Razglašena | 12. februar 1818 |
• Priznana | 25. april 1844 |
• Trenutna ustava | 11. september 1980 |
Površina | |
• skupaj | 756.096,3[2] km2 (37.) |
• voda (%) | 1,07b |
Prebivalstvo | |
• popis 2017 | 17.574.003[3] (64.) |
• gostota | 24/km2 (198.) |
BDP (ocena 2023)[4] | |
• skupaj (nominal.) | 344,40 mrd. $ (45.) |
• skupaj (PKM) | 597,52 mrd. $ (45.) |
• na preb. (nominal.) | 17.253 $ (62.) |
• na preb. (PKM) | 17.253 $ (64.) |
Gini (2021) | 46,0[5] visok |
HDI (2021) | 0,855[6] zelo visok · 42. |
Valuta | čilski peso (CLP) |
Časovni pas | UTC −4 in −6 |
• poletni | UTC −3 in −5 |
Klicna koda | +56 |
Internetna domena | .cl |
|
Na severu meji s Perujem in Bolivijo, na jugu pa delno z Atlantskim, delno s Tihim oceanom, na vzhodu z Argentino, na zahodu pa s Tihim oceanom. Čile meri 756.102 km² in ima 6435 km obale. Podnebje je zmerno, puščavsko na severu, mediteransko v srednjih deželah, na jugu pa sveže in vlažno. Ob obali ležijo nizka gorovja (obalna Kordiljera, špansko Cordillera de la Costa), rodovitno območje je v Podolžni dolini, na vzhodu pa je visoko gorovje - Andi. Najvišja točka je Nevado Ojos del Salado (6880 m), najnižja pa Tihi ocean (0 m). Poleg celinskega dela pripadata Čilu še otočje Juan Fernández (ok. 667 km zahodno od osrednjega Čila) in Velikonočni otok (Rapa Nui), okoli 3600 km zahodno od osrednjega Čila.
Glavna naravna bogastva so baker, les, železova ruda, nitrati, žlahtne kovine, molibden in vodna energija. Najbolj razširjene naravne katastrofe v Čilu so hudi potresi, izbruhi vulkanov in cunamiji. Razširjeno krčenje gozdov in rudarstvo ogrožata naravne vire, kot tudi onesnaževanje zraka in vode v industrijskih območjih.